MOIKA Vodilo in zaobljuba

Velikokrat omenjamo Kozjansko kot naš dom, kjer je Moika vzklila in pridno cveti, kjer vzgajamo najlepše rožice, in jih vgrajujemo v našo naravno kozmetiko. Tam kjer živijo iskreni in pristni ljudje. Se sliši pravljično, mar ne? Izhajam iz sebe , saj je Kozjansko ne le Moikin, temveč tudi moj dom. Trdno sem prepričana, da se na tej naši lepi deželici prav zares skriva nekaj pravljičnega. Ostanite z mano, mogoče prepričam tudi vas.

Zeliščna kmetija Švigl leži uro in pol vožnje vzhodno od Ljubljane na območju Kozjanskega. Na njej raste velik delež naravnih surovin, ki bogatijo naše izdelke. Čez poletje je vedno živahna in kar poka od vsega zelenja, medtem, ko si skozi zimo vzame malenkost časa zase, za počitek (pa še to ne čisto vse). Jaz živim natanko uro in devetindvajset minut vzhodno od Ljubljane, kmetija Švigl je moja prva soseda. Mislim, da jo že tudi sama lahko okličem z besedo »dom«, ki ga predstavlja narava sama, ljudje ter Kozjansko kot celota. Sem avtohtona prebivalka in prav

Koliko dejansko vemo o hidrolatih in kako razbrati v raznih nasvetih ali nek rastlinski izvleček dejansko deluje in če za to obstajajo pogoji? Čudežnih rastlin ni. So le njihovi boljši ali slabši izvlečki. Razkrivamo, kaj od njih pričakovati. Fino je prebirati članke in sestavke, ki igrajo na naša čustva, kar teksti o rastlinicah, ki jih z ljubeznijo vzgajamo na domačem vrtu, prav gotovo so.Sila pomembno pa je, da smo pri branju kritični in nezaupljivi. O tematiki, ki jo imamo danes na mizi, piše danes vsakdo in povsod, tudi v revijah in dnevnem časopisju pa vrednost člankov redko presega gole prevode in prepise iz domačih in tujih spletnih virov, ki so prav tako z relevantnimi dokazi nepodkrepljeni, mnogokrat popolnoma napačni in zavajajoči. Ne rečemo, da nas kdaj ne zamika. Ustvarimo čudovit rastlinski izvleček, ki ga kasneje vključujemo v MOIKA kolekcijo zato, ker mi vemo, da v sinergiji z ostalimi tvori popolno celoto. Govorim predvsem o surovini ali polizdelku, kot so hidrolati,

Ste že pospravili zimsko garderobo in vas na policah čakajo bolj vedra oblačila iz lahkotnih tkanin? Nekako se zdi, da je to prelomno dejanje, ko se zares odločimo, da prehajamo v bolj aktivno, živahno in vibrantno polovico leta. Ničkolikokrat se na nas obračate z vprašanjem, kaj storiti z negovalno rutino sedaj, ko iz vseh koncev in krajev prihahajo močne in udarne kampanje, kako pomembna je zaščita pred soncem in kaj sedaj, ko je v vsakdan potrebno vključiti še pripravke z SPF zaščito. Ker verjetno do sedaj že veste, da smo glasnik kar se da naravne kozmetike a vseeno še vedno glas razuma ter strastni zagovorniki dognanj stroke, ki podrobno proučuje našo kožo, bomo skušali podati vodnik skozi poletno nego na način, ki bo razumen, razumljiv in predvsem čim bolj enostaven.

Namig #1: obstaja več načinov zaščite kože, tudi z oblačili in pokrivali. Slednja so vedno bolj “in” ali v modi, če želite ;). Lotimo se kar konkretnega primera, ki je najpogosteje opisana situacija naših uporabniko

Kako smo uspeli demonizirati tako koristni del poti k sijoči koži? Seveda je govora o naravnem, mehanskem pilingu. Izraz uporabljam namerno, saj je v našem prostoru povsem podomačena ali sistemsko prevzeta in v SSKJ2 uslovarjena beseda. Ker sem ena tistih, ki so na jezik in izrazoslovje izjemno občutljivi je prav, da vsem meni podobnim dvomljivcem v pravilno rabo vsemogočih tujk pojasnimo, da gre pravzaprav v tem primeru za besedo, ki jo pozna sedaj tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika. Piling v prevodu ali pojasnilu pomeni dobesedno: “odstranjevanje, luščenje odmrlih, poroženelih celic s površine kože”. Gre torej tudi za t.i. luščilno sredstvo (človek bi kar skrajšal na luščilo, vendar slednjega slovar ne pozna ali pa ga mi nismo našli). Na tem mestu naj omenimo še en izraz, ki je sicer povsem legitimen za uporabo, vendar je, kot še dosti drugih izrazov, na priljubljenosti pridobilo z globalizacijo in rastjo uvoza kozmetike iz angleško govorečih območij. Eksfoliacija (ang. exfoli

Če vas v tem trenutku povprašam po poletju, boste zamahnili češ, ah kje je že to. Če niste med tistimi jesenskimi dopustniki, ki radi počakate, da temperature padejo in se gneča poleže preden se odpravite na letni oddih, ste najverjetneje brezskrbno uživali prav v poletnih mesecih in pridelali koži nekaj težav. Nanjo vpliva ogromno okoljskih dejavnikov, način nege kože in pomanjkanje le te ter seveda uživanje bolj ali manj primernih jedi in pijač za njeno zdravje.Kaj se dogaja s kožo poleti in kako jo ponovno uravnovesiti? Kljub temu, da se sliši nekoliko kontradiktorno, je eden bolj perečih problemov dehidracija kože. Za rešitev težave je vsekakor prvi nasvet uporaba intenzivnih vlažilnih serumov, zadostno pitje tekočine in pa seveda vedno dobrodošla uporaba hranilno vlažilnih mask (super naravna rešitev je medena maska- na vlažno kožo nanesite tanko plast medu, počakajte dvajset minut in jo izperite z obilico hladne vode).

Druga pereča težava so posledice sončnih žarkov. Na tem mestu

Menda obstajata samo dva tipa čoveka. Tisti, ki prisegajo na čaj in takšni, ki si ne predstavljamo dneva brez dobre skodelice kave. Če odložimo šalo na stran, ali te vedeli, da kar 80-90 odstotkov (razlike med metodologijo, manipulacijo in še čim med statističnimi raziskavami, ampak ste dojeli bistvo) svetovne populacije dnevno uživa kofeinske napitke? Ste vedeli, da gre pri kofeinu v pravem čaju in tistem v kavi za enak alkaloid, ki pa se glede na izvor različno veže na druge snovi in ima tako drugačen vpliv na naše telo? Bistveno je vedeti, da se t.i. tein (kofein, ki izvira iz čaja) veže na aminokislino L-teanin, ki čajnemu kofeinu preprečuje prehitro sproščanje. Zatorej je pravi čaj stimulans na daljši rok in energijo v telesu zadrži dlje, medtem ko je kava takojšnja pomoč pri prebujanju, vendar njeno učinkovanje prav tako hitro tudi splahni. Med pisanjem tega članka sem naletela na številne zanimivosti, in kot pravi kavofil začela resno razmišljati tudi o vsaj delnem prehodu na u

Ognjič ali meseček sodi v družino nebinovk (Asteraceae), njegovo znanstveno dvočlensko poimenovanje je Calendula officinalis L. Izvor najdemo v latinski besedi calendae, ki pomeni prvi dan v mesecu (meseček). Hrvaško poimenovanje je "neven", angleško pa "marigold".Ime izvira iz poimenovanja Mary's gold (Marijino zlato), saj so kristjani pogosto k Marijinemu oltarju prinašali cvetove ognjiča kot simbol zlata na praznik oznanjenja, ki sovpada s praznikom vseh mater 25. marca. Tudi sicer je ognjič simbolno povezan s pozitivno, sončno energijo, ki v življenje prinaša optimizem in veselje.Ta vrtna in nezahtevna rastlina cveti od junija pa vse do oktobra. Ognjič je svoj sloves bogatil skozi dolgo zgodovinsko obdobje. Že stari Egipčani so ga uporabljali v pomlajevalne namene, njegov izvor pa se pripisuje širšemu mediteranskemu območju. Užitna je cela rastlina, vendar je najbolj znana in raziskana uporaba njegovih cvetnih listkov. Zdravilnost ognjiča je bila dokazana z mnogimi študijami, vend