O noveli ZOFVI. "Pričujoča novela je tako kamen v mozaiku reforme izobraževanja, ki je nujno potrebna."
Čas epidemije je razkril marsikaj, česar prej nismo dobro opazili, zaostril probleme, ki so tleli v kotih in nas prisilil v njihovo reševanje. Četudi je kriza problem, je tudi priložnost. Za vsa področja posameznikovega ali družbenega življenja. Podstat človekovega razvoja ob osnovnih pogojih preživetja, varnosti in svobode je zagotovo izobraževanje.
Učenje na daljavo je v hipu spremenilo prioritete učiteljevega in šolarjevega dela in vsi skupaj so se marsikaj novega naučili, mnogo jih bo naučeno še nadgradilo, po vsej verjetnosti pa se bodo nekateri učitelji, cele šole, zopet vrnili na stare tirnice. Vse je odvisno od ravnatelja, njegove vizije, znanja, ustvarjalnosti, delavnosti. Zato ni vseeno, kdo je je učitelj, še manj, kdo je ravnatelj.
Zakon o zavodih je v mladi državi omogočil, da je ustanovitelj imenoval ravnatelja. Danes bi bilo to videti tako, da bi občinski svet imenoval ravnatelje vrtcev in osnovnih ter glasbenih šol, ravnatelje srednjih šol pa pristojni minister, saj občina ustanavlja vrtce in osnovne šole, država pa srednje šole.
Kasneje, v času vlad LDS in ministrovanja dr. Slavka Gabra, je s spremembo področne zakonodaje- zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (na kratko ZOFVI) postal svet vrtca in šole tisti, ki je imenoval ravnatelja in tudi sprejel letno poročilo, pedagoški in finančni načrt. V svetu je bil ustanovitelj zastopan s tremi predstavniki, starši s tremi ter zaposleni s petimi predstavniki. S tako rešitvijo je področje izobraževanja postalo unikatno, saj takega razmerja v prid zaposlenih ni poznal noben del javnega sektorja, zastopan z zavodi. Kot neustrezno ureditev smo ga prepoznali že v mandatu vlade 2004- 2008, s področnim ministrom dr. Milanom Zverom, in tako je doživelo to določilo spremembo - svet je s spremembo ZOFVI postal uravnotežen, kjer je vsaka od naštetih skupin imela po tri predstavnike, skupina staršev pa se je na račun predstavnika dijakov skrčila na dva v srednjih šolah. Razmerje 3-3-3 je komaj dobro zaživelo, razen sindikata, ki je ognjevito zbiral nasprotovalne podpise v šolah, na ulici, celo v premogovniku, kot kažejo sledi premoga na mnogih podpisnih listih, je bila rešitev dobro sprejeta, že se je zamenjala vlada in prva poteza novega levičarskega ministra, dr. Igorja Lukšiča je bila, da se vrne stanje na staro, kjer imajo zopet zaposleni največjo in najvplivnejšo skupino- pet predstavnikov.
Toda to je slabo. Ne, ker bi bili zaposleni kaj manj vredni ali slabi. Toda zlasti ob dejanju izbire novega ravnatelja se kaže, da se zaposleni težko odločijo za spremembo- to je pravzaprav zelo človeško. Zaupajo dotedanjemu ravnatelju, ki ga že poznajo ali svoj glas preradi dajo (ne vedno!) kandidatu, za katerega se zdi, da ni prav energičen in zahteven. Kajti to pomeni dodatno prilagajanje, morda novo delo, novo učenje.
Vendar lagodje nezahtevnega in šibkega ravnatelja mine ob prvem večjem problemu, ko učitelj išče zaščito pri ravnatelju, ta pa se nemočno umakne v svoje prostore, češ, pogovorite se. To je najtežje, kadar je vpleteno več ljudi, učenci starši, zaposleni, okolje. Šola s takim ravnateljem počasi izgublja na področju kakovosti, odnosi se slabšajo. Zlasti v manjših krajih se tedaj uprejo oči jeznih staršev v ustanovitelja v pričakovanju, da se nekaj spremeni. Žal se ob taki sestavi sveta kot je trenutno v veljavi, ne more nič spremeniti. Novela zakona, ki smo jo pripravili v Slovenski demokratski stranki ter uskladili s koalicijskimi partnerji ter nekateri drugimi strankami, prinaša odgovornost ustanovitelju, lokalni skupnosti, državi in jim namenja pet predstavnikov v svetu zavoda, zaposlenim tri, staršem tri, oziroma v srednji šoli dvema predstavnikoma staršev in enemu predstavniku dijakov.
Novela popravlja položaj pomočnikom vzgojiteljev, ki so opredeljeni kot strokovni delavci, vendar ne morejo napredovati v naziv. Pomočniki vzgojiteljev v vrtcih nimajo visoke izobrazbe kakor vzgojitelji, zato jim novela omogoča napredovanje zgolj v dva naziva od treh. Kljub temu se z novelo daje priznanje njihovemu delu, saj delajo skupaj z vzgojiteljem šest ur dnevno in ostali čas sami z otroci. Skupno delo pomočnika vzgojitelja lahko jemljemo kot moderno vajeništvo, s kateri pridobivajo zaposleni kompetence preko praktičnih izkušenj.
Spremembe in dopolnitve zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa prinašajo tudi obsežne spremembe dela zakona o zbiranju podatkov za namen vodenja in upravljanja vrtca in šole ter izdajo javnih listin ter dokumentov šolajočim.
S projektom Pametna šola se digitalizira delo šole, občutljivi osebni podatki šolajočih (ocene, spričevala, učna snov, ki so jo bili deležni, dogodki v šoli) pa se bodo zbirali zgolj v gostujočem okolju državnega strežnika, upravljali pa jih bodo lahko ravnatelji in učitelji, poleg njih videli pa zgolj šolajoči in starši. Nedopustno je namreč, da so občutljivi osebni podatki na strežnikih zunanjih komercialnih ponudnikov. Poleg tega zbrani podatki na tujih strežnikih ne nudijo odločevalcu možnost strokovnih analiz, ki bi bile, seveda ob predhodni anonimizaciji, v oporo posodabljanju izobraževalnega sistema.
Z zakonsko podlago bo sedaj možno vzpostaviti digitalizacijo šolstva, kjer bodo vrtci in šole lahko upravljale dokumentacijo kot gostujoči na strežnikih pristojnega ministrstva, kot npr.: vpis v vrtec, šolo, matična knjiga, matični list, redovalnica, dnevnik, letni delovni načrt z integriranim šolskim koledarjem in načrtovalnim orodjem, poročilo, pogodba o šolski prehrani, spričevala, obvestila, sklepi, itd. S tem bo zavodom možno veliko bolje opazovati kakovost svojega dela, zelo pa se bo zmanjšalo tudi administriranje, čas pa bodo učitelji lahko namenili delu s šolajočimi.
Pričujoča novela je tako kamen v mozaiku reforme izobraževanja, ki je nujno potrebna. Ne nazadnje smo to lahko opazili pri velikem številu dogodkov, bolj ali manj prijetnih, ki so bili deležni velike pozornosti javnosti v preteklih mesecih in tednih.
Mojca Škrinjar, poslanka SDS v Državnem zboru Republike Slovenije
Sep 14, 2021