Ja, tudi to drži. Vse je z namenom. Le zakaj toliko javnega poudarjanja, kako bo do leta 2020 depresija na drugem mestu med boleznimi....(???)
Ljudje iz dneva v dan utemeljeno izgubljamo zaupanje v slovensko zdravstvo.Upam si trditi, da se z antidepresivi zdravi vedno več fizično/organskih telesnih okvar.Zdravniki namenjajo vedno manj pozornosti simptomatiki, ki jo navaja njihov pacient. Nikakor ne zaradi tega, ker bi temu botrovala pomanjkljiva zdravniška poznavanja in znanja.Potihoma je zdravstvo skozi leta zaobjelo pravilo, da bolnik ni dovolj kritičen do lastnih bolečin in ima večno tendenco k pretiravanju. Pa ne zato, ker bi to stroka lahko kakorkoli utemeljila, temveč zgolj zaradi same profitnosti služenja na račun človeškega nelagodja in bolečine.Sama sem se bila vrsto let primorana spopadati z lastno "hipohondrijo". Etiketa, ki so jo name prilepile najrazličnejše zdravstvene ustanove širom Slovenije. Še privatna ortopedinja me je v svojem izvidu naslovila direktno k psihiatru, z besedami:"Teh občutkov enostavno preprosto ne morete čutiti. Ako trdite, da so vam v Italiji dokazali hernijo L5-S1 mi predložite dokazno gr
Lara, se popolnoma strinjam; vem, da so tudi zdravniki, ki so izjeme in si zaslužijo velik poklon, a žal je vse prevečkrat tako, kot opisuješ ti - kalvarija. Tudi v zdravstvu je tako, kot na premnogih drugih področjih, marsikdo je pripravljen za denar prodati vse vrednote...
Ljudje iz dneva v dan utemeljeno izgubljamo zaupanje v slovensko zdravstvo.Upam si trditi, da se z antidepresivi zdravi vedno več fizično/organskih telesnih okvar.Zdravniki namenjajo vedno manj pozornosti simptomatiki, ki jo navaja njihov pacient. Nikakor ne zaradi tega, ker bi temu botrovala pomanjkljiva zdravniška poznavanja in znanja.Potihoma je zdravstvo skozi leta zaobjelo pravilo, da bolnik ni dovolj kritičen do lastnih bolečin in ima večno tendenco k pretiravanju. Pa ne zato, ker bi to stroka lahko kakorkoli utemeljila, temveč zgolj zaradi same profitnosti služenja na račun človeškega nelagodja in bolečine.Sama sem se bila vrsto let primorana spopadati z lastno "hipohondrijo". Etiketa, ki so jo name prilepile najrazličnejše zdravstvene ustanove širom Slovenije. Še privatna ortopedinja me je v svojem izvidu naslovila direktno k psihiatru, z besedami:"Teh občutkov enostavno preprosto ne morete čutiti. Ako trdite, da so vam v Italiji dokazali hernijo L5-S1 mi predložite dokazno gr
Se podpišem tudi jaz.
Med meni najbolj osovražene igre sodi za marsikoga povsem neidentificirano območje moči, ki se ga sam ne zaveda, saj ga je očitno skozi lastno otroštvo že v tolikšni meri udomačil. To nikakor ne opraviči njegovih nelegitimnih ravnanj.
Naša dolžnost je spoštovanje sebi enakih ljudi in vzgoja služi v prvi vrsti priučevanju te, šele nato vseh ostalih vrednot. Večini družin se, na žalost, o vzajemnem spoštovanju sanja ne, saj sta posamezniku zavezništvo in z njim pridobljena trenutna elementarna moč pomembnejša in primarnejša od morebitnega zdravega družinskega odnosa. Zadovoljevanje otrokovih potreb je primerno, v kolikor ne postane prioriteta. Prioriziranje takšne potrebe bi lahko pomenilo trajnostno razvado otroka, s tem pa nič dobrega ne zanj, ne za njegovo okolje. V kolikor se en izmed staršev takšni razvadi zoperstavi, bi mu moral drug starš prisluhniti in stati ob strani, ne pa v zavezniškem odnosu z otrokom podpreti njegovo razvado. Samo nespoštljiv odrasel človek gradi zavezn
Barbka, lepo pozdravljena na tej strani :) Čestitke za tvoj pogum, vztrajnost in moč in srečno pot naprej! :) (če lahko popraviš, čisto zgornja povezava do tvoje zgodbe na youtub-u ne deluje).
MOJA RESNIČNA ZGODBA IZ PSIHIATRIJE IN DEPRESIJE V SREČNO ŽIVLJENJE :)
Več na povezavi: http://www.barbkaspruk.si/
Mineva 8 let odkar sem si sama pozdravila depresijo in se rešila odvisnosti od zame smrtno nevarnih psihiatričnih zdravil, ki so več let pohabljale moj um in telo. O nevarnosti psihiatričnih zdravil je spregovoril tudi psihiater dr. Peter Breggin. Več na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=NsiBo3z59R8
Od leta 2013 imam podjetje, posvetila sem se svetovanju in predavanju Kako iz depresije v srečno življenje, moč pozitivnih misli,.. HVALEŽNA in PRESREČNA sem, da sem iz depresije pomagala "rešiti" kar nekaj ljudi, nekateri se še borijo, a vedno večje je ozaveščanje, da je treba delati na sebi, na miselnih vzorcih, mi sami sebi smo največji zdravnik in učitelj. Vesela in HVALEŽNA sem Bogu za vsak dan posebaj, vesela sem, da je moja zgodba dosegla veliko ljudi iz cele Slovenije, vsak dan se zbudim in zaspim z veliko HVALEŽNOSTJO, saj danes meni ni nič samoumevno, ker ve
Uradna stran kaže 3 glasove ZA, 4 vzdržane in 1 odsoten.. Ne razumem, kako je politik na odgovornem položaju glede tako pomembnega vprašanja lahko brez mnenja... Kakšno podlo sprenevedanje!
Gorazd Grošelj VODE NE DAMO!!! Tako, da se ve! Desničarji nas bi prodali in za nameček vodne vire še vključili v prostotrgovinski sporazum TTIP!
Na žalost resnično....
Če stradate mačko ali
psa, dobite 800 € kazni,
če stradate upokojence in
ostale državljane,
ste pa predsednik vlade.
Dete, ki prihaja, in nam tako vedno znova prinaša sporočilo o novem rojstvu, upanju, miru in ljubezni..., gotovo usliši tudi tvojo prošnjo... Čudovite, tople, izpolnjene praznične dni ti želim! :)
Šm
Tako malo časa je še... Hrepenim po Luči, a če se ne "vzamem v roke" v dneh , ki so še ostali, bo navkljub preobilju luči v meni ostal mrak, če ne kar gosta tema...Bili so že božiči, ki so šli mimo, pa posebni, ko se najin, naš advent ni končal s Svetim večerom... Zadnje tedne, če ne že mesece, mi dnevi noro bežijo, čas me prepogosto preprosto posrka vase... V množici stvari, ki se zdijo neodložljivo nujne in med onimi, ki mi jih diktira urnik, ki sploh ni moj, mi zmanjka časa za vsebino... Pravzaprav si ga ne znam izboriti in tako, ko v mislih preletim dan, če mi to sploh uspe, ostanem praznih rok, pa čeprav sem divjala sem in tja... Vem, da v teh poslednjih dneh letošnjega adventa ne morem nadoknaditi zamujenega, a začenjam jih z željo, da mi pomagajo seči do zasilne zavore... Težko bo, ker me je višine oz. globine noro strah... Tudi te v prenesenem pomenu... Včasih ni enostavno "štrleti" iz uniformiranosti množice...Za prvo pomoč bodo plameni sveč na adventnem venčku... Želim si,
Pozdravljena, Irena, čisto nova sem na tej strani, naletela sem na tvoj blog in upam, da ne boš zamerila, če si bom dovolila zapisati nekaj vrstic... Žal mi je za tvojo mamo in za izkušnje, katerim si dala skupni imenovalec "negativno". Verjamem, da si razočarana, toda vseeno ti želim povedati, da nikakor ne gre metati vseh v isti koš zaradi lastnih izkušenj. Slovenija ima kar nekaj resnično dobrih zdravilcev, škoda je le, da je področje alternativnega zdravljenja pri nas tako neurejeno in da se s tem lahko ukvarja čisto vsak in se med zdravilci najde tudi veliko šarlatanov. Sama sem v že kar krepko "zrelih" letih in že več kot 30 let se, po potrebi, poslužujem alternativnih metod zdravljenja. Hvalabogu te pomoči nisem potrebovala zelo pogosto, a nikoli, resnično nikoli doslej še nisem naletela na mazača. Pri iskanju sem se vedno oprla na priporočila prijateljev, ali na lastno intuicijo in vedno sem prišla k ljudem, ki so mi uspešno pomagali in tudi plačilo nikoli ni bilo nesprejemlj
Ja, bilo je eno obdobje v mojem zivljenju, ki ga danes tlacim v kategorijo; Irenine extra neumnosti in primitivnosti. Zacelo se je pred leti, ko je moja mami zbolela za rakom na dojkah in zaradi tega kasneje tudi umrla. Seveda, smo tako kot vecina ostalih sodrzavljanov, se tudi mi posluzevali alternativnih poti zdravljeja in vse ostale ropotije, ki jo to podrocje ponuja. Ma, kaj vse sva z mojo mami doziveli, od ponizevanja, manipuliranja, izsiljevanja...itd. Dejstvo je da vsem tem jasnovidcem ter vsej ostali new age ropotiji, jim se nisem odpustila, pa jim tudi ne mislim. Celo o vlozitvi kazenskih ovadb razmisljam, casa imam se celih 8 let, po temu pa storjeno kaznivo dejanje zastra. Celo moje zivljenje me bodo bolele vse lazi in zavajanja, ki sva jim bili z mami prica. Predvsem pa me bo bolelo to, da sva z mami toliko casa porabili za tekanje od enega laznivca do drugega laznivca ter s tem zgubljali prdragocen cas, ki nama je bil na voljo.
Vendar saj vsi vemo da je zivljenje ze samo
Lepo pozdravljena, U.K., vidim, da me na Publish walu čaka kar precej zanimivega branja... Tale zapis je v meni vzbudil zanimanje za knjigo, ki jo omenjaš in zagotovo jo preberem. Sem se pa ob branju spomnila ene hudomušne misli, ki mi je zelo všeč: "Če bi rad nasmejal Boga, mu povej za svoje načrte." Naša življenja bi res bila veliko manj stresna, če bi se držali Božjega načrta, a kaj, ko kmalu po rojstvu nanj pozabimo... in verjetno je to tudi namen - da skozi stranpoti, zablode in notranje boje ponovno odkrijemo svojo prvobitnost. Pot ni lahka, današnji potrošniški svet nam pri tem ni ravno v pomoč,zato včasih potrebujemo kakšno preizkušnjo, da spoznamo, da "imeti" ni bistvo našega življenja... Lep dan ti želim, Mojca
Šm
Bog vidi tvoje življenje, kakor si ti ogledaš film, potem ko si že prebral knjigo. Ko na filmskem platnu nastopi kak grozen prizor, lahko začutiš, kako v dvorani zastane dih. Gledalci ob pretečenih okoliščinah otrpnejo. Toda ne tudi ti. Zakaj? Ker si prebral knjigo. Veš na kakšen način se bo junak izmazal iz godlje. S takšno samozavestjo Bog opazuje tvoje življenje. Ni le prebral tvoje zgodbe, temveč jo je tudi napisal. Njegov zorni kot je drugačen, njegov namen je jasen. (iz knjige Na kavi z Maxom)Pred dnevi me je tale navedek prisilil k razmišljanju...Nisem si mogla kaj, da me niso misli peljale še malce naprej... Sama sem pogosto razočarana, ko si ogledam film, posnet po knjigi, ki sem jo prebrala. Skoraj nikoli filmski trak niti približno ne zajame vseh nians, ki jih premore knjiga... Ponavadi, s par izjemami, se mi film zdi tak, kot bi gledala "opipano kuro"...:)Nekaj podobnega verjetno okuša Bog, ko opazuje razplete naših življenjs
