moje sporocilo

"Kdaj in zakaj smo prišli v položaj, ko imamo na oblasti tipa, ki ga najožji sodelavci imenujejo gospod Nateg, okoli prsta pa ga z vulgarno umetno podaljšanim nohtom vrti starleta, ki je bila še do pred kratkim glavna zvezda kriptopiramidnih kriminalnih zgodb?"

Piše: Aljuš Pertinač*

Na začetku Festivala Svobode, ko smo na Goloba in kamarilo na oblasti še gledali s pomilovanjem oziroma sočutjem, smo Taubija in njegovo Svobodno bando večkrat poimenovali Golobja jata. Napol slabšalno, napol ljubkovalno. No, sedaj nas je pomilovanje, kaj šele sočutje že zdavnaj minilo. Danes vemo, da gre v resnici za Tinino helikoptersko floto.

Komaj je bil namreč teden dobro naokoli od tistega zloglasnega klica v etru radijskega voditelja na radijski postaji v lasti tajkuna Martina Odlazka na mobilni telefon Tine Gaber glede nujne helikopterske medicinske pomoči, saj veste, ko je bil njen Robi slučajno pri roki in ga je ročno dala na telefon, že smo doživeli epohalno napoved Robija Star-Solarja, fanta naše

"Kako je doktor znanosti, dolgoletni direktor in predsednik vlade Robert Golob ob starleti Tini Gaber postal druga violina."

Piše: Aljuš Pertinač*

Dame in gospodje, žal je sedaj dokončno postalo tudi uradno: Slovenija nima predsednika vlade, ima pa starleto, ki je de facto predsednica vlade, in ima predsednika vlade, ki bi bil rad starleta in se dejansko vede kot ena navadna jebena starleta. Tu smo, o tem ni več debate. Tina Gaber, prsata bejba z zelo specifičnim okusom za moške, je morala dokumentirano zamenjati vsaj 55 tipov, da je našla desca, ki je dovolj butast, da je iz nje namesto okrasa, trofeje, drage igračke, ki si jo lahko privoščijo nesramno bogati (za lokalne razmere), da jo potem razstavljajo in razkazujejo naokrog, naredil glavno igralko in dejansko prvo violino. Si predstavljate? To je tako, kot če bi Luka Dončič in Anamarija zamenjala mesti oziroma vlogi in bi Anamarija igrala superzvezdnika Teličkov iz Dallasa, Luka pa bi bil mama gospodinja, ki bi skrbel za malo Gabri

"Vse to je cena diktature Svobode. Cena za to, da na oblasti ni Janez Janša. Le koliko časa jo bomo še pripravljeni plačevati?"

Piše: Aljuš Pertinač*

Diktatura Svobode ima visoko ceno.

V teh dneh to najbolj spoznavajo, paradoksalno, vladni Socialni demokrati. Ne samo da so aktivno pripomogli, da je do aktivacije in uzurpacije oblasti s strani Svobode sploh prišlo. Če bi namreč korektno odigrali svojo vlogo opozicijske stranke zadnji vladi Janeza Janše, potem po Svobodi sploh ne bi bilo potrebe. Zanjo sploh ne bi bilo prostora. Ne samo da so po volitvah na vrat na nos tekli v objem Svobode in pri tem privolili v vsa mogoča in do pred kratkim po mnenju mnogih celo nemogoča politična poniževanja in izsiljevanja. Ne samo da so v času vladanja Svobode privolili, da so talci oziroma sužnji muh in značajskih posebnosti diktatorja Robija Starja-Solarja in, kar je še huje, prve priležnice v državi, njegove Despojne Tine, kot bi jo nedvomno poimenoval Fran Saleški Finžgar, če bi bil danes še živ.

"Implementacija jugonostalgije je eden od dejanskih dosežkov fanta naše Tine, bolje osvobojenih medijev, ki nas s tem zavratnim produktom pitajo do onemoglosti."

Piše: Boštjan M. Turk*

Družbeno tkivo republike razpada s hitrostjo, ki je alarmantna. Vse to zahvaljujoč vladi RS, njenemu predsedniku in poslancem, ki ji zagotavljajo večino. V četrtkovi Tarči, ki je bila spet namenjena uničevanju opozicije - kje v EU pa je televizija, ki se ukvarja z opozicijo namesto s pozicijo? - smo izvedeli nekaj pikrih podrobnosti. Razkrile so se v obliki vprašanja, ki ga je zastavil eden od sodelujočih: "Kaj imata skupnega Robert Golob in Rok Snežič? Odgovor je preprost: Tino Gaber. Imamo prvo damo, ki je kot vegeta, v vse se meša in pod njo se dogaja marsikaj."

Kako razumeti ta "vse se meša" in "pod njo se marsikaj dogaja", je stvar interpretacij, h katerim upamo, da pristopi kakšen psihoanalitik formata Roman Vodeb. Sami si pri tem mislimo vse - in nič, kot večina državljanov.

A to sploh še ni najhujše

"Golobova diktatura bo zdržala največ do naslednjih rednih volitev. Do takrat pa se bo Golob še naprej zvesto trudil, da naredi kar največ škode za demokracijo in svoje podložnike."

Piše: Aljuš Pertinač*

Tokrat bomo kratki. Živimo namreč v diktaturi. In ko je tako, mora človek paziti, kaj piše in kaj govori. Ker če ne, je lahko mimogrede razglašen za sovražnika Svobode, janšista, fašista in kar je še teh priročnih oznak za drugače misleče oziroma vse bolj kar tiste, ki mislimo z lastno glavo. Ker diktatura nikoli ne spi. Nikoli ne neha iskati notranjih sovražnikov in obračunavati z njimi. Nikoli ji ni dovolj, da ima tako rekoč vso, dobesedno absolutno oblast. Zmeraj si želi še več. Zato moramo paziti, kaj pišemo in s kom se pogovarjamo. So pač takšni časi. Saj veste. Vedel je že Tone Partljič pred davnimi leti. Ko je Svoboda, moraš trikrat bolj paziti In res je tako.

Nekaj moramo vseeno že na začetku razčistiti. Drži, v diktaturi. Ampak ne v diktaturi Svobode. O, ne. Slednja je sicer res

Goloba je od zunaj, kljub katastrofalnemu upravljanju z državo in izrazito neugodnim ekonomskim razmeram ter razuzdanemu privatnemu lajfu, tako rekoč nemogoče vreči. Po drugi strani pa je ravno Tina Gaber hkrati problem in rešitev tega na videz političnega gordijskega vozla.

Piše: Aljuš Pertinač*

V politiki sem bil aktiven 20 let. Od takrat, ko sem se z njo prenehal ukvarjat, že šest let vodim in zadnja leta tudi urejam televizijsko oddajo, ki je na TV3 na sporedu štirikrat tedensko. Tine Gaber osebno ne poznam. Nikoli je nisem srečal, kaj šele govoril z njo. Tisti, ki jo poznajo mnogo bolje od mene, imajo sicer veliko raje njeno sestro Urško. To velja tako za Jaršane (odraščali sta v Novih Jaršah) kot za ostale. Vem pa zanjo, že odkar je, zdaj že daljnega leta 2007, ko sem bil star 30 let, postala miss Hawaiian Tropic. Kot zanimivost naj povem, da so takrat gledalci TV 3 za svojo miss (miss TV3) izbrali neko Majo Kovač, ki se je danes verjetno še redkokdo spomni.

Tina Gaber mi na videz

Staroste slovenske tranzicijske levice, bivši komunisti, z Milanom Kučanom in ostalimi na čelu, so se generacijsko zaljubili v Luko Mesca in tovariše. Videli so jih kot svoje simbolne vnuke in prave politične naslednike. Prejšnja generacija, z Borutom Pahorjem in Igorjem Lukšičem, jih je namreč korenito razočarala.

Piše: Aljuš Pertinač*

Pravijo, da je atletika kraljica športov. Glede na to, da si je antistranka Levica pred tednom dni izvolila oziroma bolje rečeno izbrala novo kraljico Asto Vrečko, je prav, da začnemo z njo. V atletiki, pri tekih na daljše proge, maratonih in tako naprej, uporabljajo tako imenovane zajce. Gre za pomoč tekačem v obliki spodbujevalcev ritma, po domače zajčkov, čisto uradno pa tempo tekačev. Uporabljajo jih tudi na ljubljanskem maratonu. Tam so vidno označeni in opremljeni, naloga ostalih tekačev pa je, da se ustrezno razporedijo po startnih blokih - seveda morajo pri tem realno oceniti svojo pripravljenost oziroma ciljni rezultat teka - in jim, po svojih z