Kot otrok sem imela nerazložljivo afiniteto do majhnih prostorov. Moja prva sobica je štela bore 4 kvadratne metre, kamor smo čudežno uspeli stlačiti posteljo, mizo, pisalni stol, nekaj poličnikov in celo televizijo. To je bil moj raj; moja spalnica, učilnica, moja dnevna soba in prostor za druženje s prijateljicami, stiskajoč se na postelji. Ko pa človek nekaj časa živi na tako majhni kvadraturi, ga hitro začnejo privlačiti veliki odprti prostori, kjer morda celo lahko iztegne roke, ne da bi se pri tem zaletel v kakšno steno. No, sedaj, po petnajstih letih, spet odkrivam mojo ljubezen do udobnih kotičkov in majhnih sobic. S sostanovalko si namreč deliva stanovanje, ki je, kljub majhni kvadraturi, razdeljen na več manjših sob. To nama omogoča, da imava, poleg svojih prostorov, tudi skupno jedilnico in dnevno sobo. Meni sta torej ostala dva mini prostora: spalnica, kamor lahko postavim le posteljo in delovna soba, ki meri 8 kvadratnih metrov. Kar je za človeka z veliko krame (v mojem primeru kupi revij in skicirk ter raznoraznih materialov za ustvarjanje) zelo malo prostora. Je bilo pa opremljanje zanimiv izziv, in skozi preplet poskusov, napak in pravih odločitev sem si ustvarila prijeten dom.

Če se tudi vi srečujete s problemom majhnih sob, premalo prostora in občutkom prenatrpanosti, lahko delim z vami par nasvetov, kako z minimalnimi posegi spremeniti take prostore v čudovite sobice.

Prva stvar, ki prostor popolnoma spremeni, je barva. Beri dalje ...