Kaj pravzaprav je sreča? Sem srečna? So srečni ljudje okoli mene? Fjodor Mihajlovič Dostojevski je delal:
“Človek je nesrečen, ker ne ve, da je srečen.”
Moram reči, da se strinjam z njim. Zakaj? Ravno danes, sem prišla do spoznanja, da sem srečna, pa se tega sploh ne zavedam. Poznate tisti občutek, ko vstaneš v običajno jutro? In če imaš srečo, poleg tebe nekdo spi. In si rečem: ”O Bog, kako imam rada tega moškega.” Potem se hočem premakniti, pa ne gre. Pogledam k svojim nogam, tam mirno spi mačka. Oh, koliko veselja in sreče mi prinaša vsak dan. To malo, kosmato bitje na štirih tačkah. Ja, pri nas je mačka član družine.
Za nadaljevanje jutra me poboža še sonce, ko mu pustim prosto pot. Oh, kako sem ga pogrešala na svoji koži. Ja, lep je občutek toplih sončnih žarkov na koži. Zaprem oči in se prepustim. Nato le vstaneva v nedeljsko jutro in dan se lahko začne. Kaj bo danes za kosilo? Kaj bova počela popoldne? Na kolo! Zakaj pa ne, dan je lep.
Nato se jutro prevesi v dopoldne. Čas za kavo. In med pripravljanjem kave me prešine:”Pa saj jaz sem srečna. Resnično srečna!”. Mravljinci me spreletijo po hrbtu, občutek toplote prevzame telo. Nasmeh se nariše na obraz. On pride mimo in mu rečem:”A veš da sem srečna? Tako, res srečna. V tem trenutku zdaj.” In me, kot tipični moški, pogleda, češ, ja kaj pa zdaj spet fantaziraš? ”Saj, a ti je kaj hudega?” reče. In si mislim. Ne. Življenje je lepo. Seveda, so težki trenutki, oh kaj ne! A vseeno, če znaš v vsem skupaj videti tudi lepe reči …. Ja, takrat je življenje lepo. In ti si lahko srečen. Zadovoljen z majhnimi (velikimi) rečmi. (Ella Wheeler Wilcox)
”Govori o sreči. Svet je že brez tvojega tarjanja dovolj žalosten. Nobena pot ni samo trnova.”
Aug 18, 2014