v tej neizmerni naglici skorajda ne živijo, pač pa so živi mrliči, ki zgolj obstajajo.

Čas, ki bi ga brez težav lahko izkoristili za to, da na svojevrsten način nahranijo svoje duše, vse več ljudi zapravlja za prelaganje uživanja v lastni sreči na poznejši čas.

Ne razumite me napak, saj ni nič slabega ali napačnega v tem, da imamo vsak svoje cilje, je celo zelo normalno, zdravo in pozitivno, da si postavljamo kratkoročne cilje, saj nas le ti motivirajo in vlivajo voljo, da se vseskozi pomikamo naprej.

Vendar so tu ljudje, ki si postavljajo nezdrave ali celo, grobo rečeno, bolne cilje. Bolni cilji jim pravim zato, ker ne samo da so v določenem trenutku nedosegljivi in celo nesprejemljivi glede na obstoječe življenjske razmere posameznika, pač pa ljudem povzročajo nepredstavljive preglavice v njihovem doseganju.

Ljudje pozabljajo osnovne vrednote, ki nas povezujejo kot človeška bitja in človeštvo se izgublja v blazno neresnih situacijah ter dolgovih, ker se pehajo za blazno nesmiselnimi cilji.

Ljudje pozabljajo, kaj v življenju je zares pomembno in kaj je tisto, kar resnično šteje.

Časi se spreminjajo in če se z njimi ne bomo pričeli spreminjati tudi mi sami, če ne bomo sprejeli, da je sprememba edina stalnica v življenju, potem smo že v samem začetku krepko opleli.

Ljudje si grabijo k sebi materialne dobrine in ko bodo imeli to  ali ono, takrat bodo pa lahko zares srečni in uživali v življenju … Moj bog, kako zgrešena miselnost! Beri dalje ...