Gnus – detektor za parazite in strup

Verjetno ga ni junaka, ki ob pogledu na določeno stvar ne bi občutil neprijetnega občutka, ki mu pravimo gnus. Večina ljudi navadno občuti močan odpor do krvi in telesnih izločkov, izrazit občutek nelagodja pa lahko v nas vzbudi že sam neprijeten vonj ali pa le bežen pogled na kačo. Zgodi pa se tudi, da so nam gnusni ljudje. Odvraten občutek gnusa lahko tako občutimo kot odziv na srečanje s tujci ali določenimi družbenimi skupinami. Če se je občutek gnusa v evolucijskem smislu razvil kot neke vrste detektor za parazite in strup, ki nas je odvračal od resnične nevarnosti, kako lahko gnus potem občutimo do soljudi, ki nam v resnici niso nevarni? Je to sploh dopustno oz. zakaj se tako odzovemo?

Pojav, ki znanstvenikom predstavlja izziv

Gnus je zelo lahko izzvati. Je univerzalno in zelo močno čustvo, ki deluje preko zapletenih povezav v naših možganih. Ljudje v resnici ne znamo razložiti, zakaj občutimo gnus.  Pomislimo kaj se zgodi, ko npr. poizkušamo novo hrano – nekaj eksotičnega oz. takšnega, kar že na prvi pogled ne zgleda »okusno«. Ni se nam treba odločiti, da nam je hrana ogabna. Preprosto »vemo«, da je ogabna oz. to pokažejo naše grimase na obrazu. Takšne so tudi naše moralne sodbe. So hitre intuitivne odločitve, ki jih vodijo naša čustva in ne razum. Beri dalje ...