Z dvigalom čistilcev steklenih fasad v edino magmatsko ognjišče na svetu do črnega srca Islandije
Katera država bo leta 2114 za preko 240 kvadratnih kilometrov večja, brez vojn, nakupov in delovanja ljudi? V kateri državi ima skoraj vsak hrib svoj rojstni dan?
Prej, preden odgovorimo, se vrnimo za štiri desetletja nazaj. Armi Stefansson, takrat 22 letni študent matematike, je izvedel od pastirjev za globoko špranjo v enem od kraterjev na lavinem polju krajinskega parka Blafjoll, okoli pol ure vožnje, tj. 20 km južno od Reykjavika. Ocenil je, da je vsaj 100 m globoka, sodeč po metu kamna. Na celem otoku ni bilo tako dolge vrvi, zato jo je naročil pri izdelovalcih ribiške opreme. Žal je bila predebela za plezalno opremo. Privezal se je na konec in vanjo ga je spustilo šest kolegov. Poročal je o 130 m globoki ozki špranji, saj s skromno razsvetljavo ni presvetlil podzemnega prostora. Kasneje so jo uporabljali reševalci za vaje in našli prehod v brezno, tako da skupna globina presega 200 m. Z njimi je organiziral šestnajst let kasneje bolje opremljeno odpravo. Ugotovili so, da gre za edino ohranjeno magmatsko ognjišče na svetu z obokano dvorano s tlorisom treh košarkaških igrišč v katero bi lahko vstavili tako njujorški Kip svobode kot tudi 75 m visok zvonik evangeličansko-luteranske cerkve Hallgrimskirkja iz Reykjavika. Odkritje je želela posneti ekipa revije National Geographic. Reševalci so jo spustili vanj v košari za čiščenje steklenih fasad. To je vzpodbudilo razmišljanje, da bi edinstveno odkritje približali širšemu krogu radovednežev. Nekdanji reševalci in vrhunski planinci so ustanovili družbo, ki omogoča zadnja tri leta, da se od pozne pomladi do zgodnje jeseni dnevno spusti vanj do 75 oseb v do 14 članskih skupinah.
Sep 12, 2014