Kot evroposlanka se bom zelo odločno postavila za to, da določena pravila poenotimo.
Na primer: Stopnje invalidnosti in pravice invalidov preko enotne kartice za vse, ne glede na to, iz katere države so. V vseh državah EU in po svetu so invalidi največja in hkrati najranljivejša skupina, zato morajo imeti, tako kot narodne manjšine, svoj zakon. V Sloveniji tega očitno nismo sposobni narediti, četudi smo že pred leti podpisali konvencijo. Zato se bom zanje borila v Evropskem parlamentu in predlagala enotno rešitev za vse invalide.
Še en pereč primer: Prometni predpisi. Nespoštovanje prometnih pravil je treba kaznovati, toda tako, da človeka finančno ne uniči. V Sloveniji na avtocesti, kjer je omejitev 130 km/h, za prekoračitev hitrosti 30 km/h plačamo 500 evrov in dobimo tri kazenske točke. Za primerjavo, v Nemčiji znaša kazen 98 evrov in enomesečni odvzem vozniškega dovoljenja. Nemška kazen je boljša, ker boli, a prehitrega voznika hkrati finančno ne uniči. Bogati pri nas pa plačajo kazen in še naprej vozijo (pre)hitro. Revni zapravijo celo plačo in na koncu nimajo denarja za plačilo položnic. Poenotimo pravila znotraj EU na znosno raven in smo rešili problem.
Če smo del Evropske unije, bodimo eno tudi z ostalimi evropskimi članicami – vsaj tam, kjer je to možno, na primer v šolstvu brez potrebe nostrifikacije spričeval, odgovornosti, priznavanja poklicev na podlagi izkušenj in še mnogo čem.
Dejstvo je:
Denar, ki so ga nekoč vplačali uspešni podjetniki ali pridni delavci v blagajne države, je šel. Ni ga. Posledično smo se zadolževali in so danes reforme postale nujna potreba, kajti državljani med drugim financiramo:
· Dokapitalizacije državnih družb
· Brezposelne
· Osebe, ki prejemajo socialno pomoč
· Upokojence
· Bolnike
· Invalide
· Osnovnošolce, dijake in študente …
·
Stanje je neznosno. Ukrepi so nujni in eno je jasno: Politiki, ki so že dlje časa dejavni, se niso izkazali kot dobri gospodarji države. Potrebujemo nove obraze, toda ne takšnih, ki ne znajo našteti nobenih rešitev in se rinejo na položaj zaradi plač ali zato, da svoje grehe pri soustvarjanju krize »zakrinkajo« skozi politično moč in ravnodušnost do drugih.
Nekdo, ki nas je slabo zastopal na položaju direktorja, menedžerja, predsednika ali poslanca v domači državi, nas gotovo ne bo znal koristno zastopati v Evropskem parlamentu!
Dejansko je predrzno, da sploh kandidirajo. Pri tem ne mislim na tiste, ki so »sveži« v politiki, temveč tiste, ki so v politki prisotni že desetletja.
Dosedanji evroposlanci nam največkrat razlagajo, da so nemočni, ker redko kdaj pridejo do besede, in je število slovenskih poslancev omejeno na osem oseb, ter zato, ker imajo na razpolago le nekaj minut za govor.
Niso nemočni. Obstajajo mediji, elektronska pošta in neformalni razgovori. Če ne prideš do mikrofona, je treba glas povzdigniti drugje: pri kosilu, ob kavi, ob neformalnih ali celo naključnih srečanjih.
Ukrep 1:
Poslanci morajo znati vsaj tri tuje jezike in njihovo delo se ne sme končati na minuti govora v mikrofon! Poznavanje čimveč jezikov omogoča suvereno komunikacijo z višjim številom poslancev iz različnih držav. Ljudje si zapomnimo, če nam nekdo pove kaj koristnega, najsi bo to v hodniku, dvigalu ali restavraciji. Večkrat ko govorimo s pametnim človekom, večkrat iščemo pogovor z njim! Prevajalec poslancem ne more stalno stati za hrbtom. Prevajanje predstavlja odlično pomoč, toda s slušalko v ušesu ne moremo prepoznati sporočila med vrsticami. Dandanes se vsi zavedamo, da neverbalna komunikacija pogosto pove več kot 1000 besed.
Jaz govorim 6 jezikov.
Ukrep 2:
Dvajset od 28 držav članic EU zaznamuje pozitiven razvoj in dvig gospodarstva. To je odlično, ker to pomeni večjo kupno moč. Izkoristimo to. Sporočajmo, kje smo močni:
1. Tehnično znanje: Slovenija ima ogromno odličnega strokovnega kadra. Vedno smo proizvajali kakovostne izdelke. Usmerimo znanje v rastoče gospodarske panoge: sodobna medicinska tehnika, IT segment, obnovljive energije, robotika, inteligentne rešitve, LED rešitve …
2. Zeleno gospodarstvo: zeleni turizem in kmetijstvo. Slovenija ima ogromen potencial za ljubitelje narave in zdrave prehrane. Ne potrebujemo in nismo primerni za množični in poceni turizem, zato pa smo idealni za razvoj izobraževalnega, navtičnega in invalidom
prijaznega turizma kot tudi kulinaričnega višjega cenovnega razreda.
3. Varovanje podnebja: vse bolj smo državljani držav članic EU osveščeni in se zavedamo nujnosti varovanja podnebja. Ta rastoča industrijska panoga nam lahko prinese veliko novih priložnosti, kajti na tem področju se razvijajo najrazličnejši projekti: od gradbenih rešitev do biomase. Vsak dan smo priča novim izumom, ki jih EU regulative podpirajo in subvencionirajo.
To so le nekatere iztočnice, ki jih lahko skozi skupne interese EU zaščitimo in pospešujemo. Najhitrejši učinek vidim na razvoju turizma, ki omogoča zaščito naravnih virov in hkrati krepi gospodarstvo. Dolgoročno lahko postanemo prepoznavni strokovnjaki s področja razvoja. Urediti moramo sistem nagrajevanja in financiranja inovativnosti, ker uspešni smo ravno toliko, kolikor so kreativni naši razvojniki.
Osebno imam izkušnje tako s področja turizma kot tudi v trženju in prodaji komponent za naslednje branže: avtomobilsko industrijo, belo tehniko, telekomunikacije, elektroniko, elektrotehniko, obnovljive vire energije in mobilne zelene hiše. Na tujem trgu sem prisotna že več kot 25 let. Posledično sem izostrila čut za prepoznavanje trendov, saj ves čas iščem priložnosti in poskušam izkoristiti obstoječe potenciale.
Moja zaveza volicem je: Borila se bom za Evropo priložnosti in se močno uprla Evropi brezposlenosti in strahu pred jutrišnjim dnem.
V volitve sem stopila z veliko volje, močno vero, izostrenim čutom za socialo in kapital.
Zaupajte mi svoj glas, da lahko svoje bogate mednarodne izkušnje izkoristim v našo skupno prid. Zastopala bom interese Evropske unije, toda pri tem ne bom pozabila, kdo me je izvolil! To so volilci Slovenije!
Glasujte za listo 2 in obkrožite št. 7, če sem vas uspela prepričati.
Do petka, 23. maja pa sem vsem na razpolago. Odgovorila bom na sleherno vprašanje.
May 21, 2014