Članek
Zmagovalke oddaje Slovenija ima talent po zmagi
Objavljeno Mar 07, 2014

Slovenija ima talent je ena najpopularnejših oddaj na slovenskih televizijah. Finalna oddaja  prve sezone je npr. postala najbolj gledana oddaja desetletja na naših tleh (75% delež v primarni ciljni skupini), finalna oddaja druge sezone kljub nekoliko manjši gledanosti (71% delež) najbolj gledana oddaja leta, finale tretje oddaje pa si je ogledalo 69% pred TV-zasloni zbranih gledalcev. Gledanost je torej – brez ugovora – izjemna, vse prej kot izjemno pa je to, kar se dogaja po koncu šova.

Pa pojdimo po vrsti. Zmagovalka prve sezone, ki se je odvijala leta 2010 in končala z velikim finalom v Hali Tivoli, je bila Lina Kuduzović. Gre za takrat še ne 8-letno punco, ki nas je na avdiciji očarala z »I Will Always Love You«, v finalu pa zapela »The Power Of Love«. Treba si je sicer priznati, da njene izvedbe v oddaji niso bile popolne, a je celoten paket bil dovolj ljubek, da ji je prinesel zmago. Njen talent je neizpodbiten, njena prihodnost pa naj bi zaradi zmage v najbolj gledani slovenski oddaji prinesla uspeh in slavo. In kaj Lina počne danes?

To. Poje o čebelici Maji, kar bi lahko s podobnim rezultatom naredila bolj ali manj vsaka 11-letnica, ki npr. obiskuje glasbeno šolo. Po zmagi je sicer izdala tudi dva singla. Tako prvi, »Verjamem«, ki si ga je na Youtubu ogledalo več kot 275 tisoč gledalcev kot drugi, »Glas V Meni«, sta dobri pesmi, ki ustrezata Lininemu glasu in pokažeta njen talent. Pri drugem je že opažen padec poslušalcev, saj si ga je ogledalo »le« nekoliko več kot 45 tisoč gledalcev.

Po mojem mnenju bi Lina morala nadaljevati z izdajanjem singlom v stilu prvih dveh izdanih pesmi, a narediti več na promociji. Glede na to, da gre za najbolj odmevno zmagovalko talentov, to ne bi smel biti prevelik zalogaj. Lina ni prvi otrok, ki je izšel iz Talentov, zato bi lahko uporabili tudi že preverjeno taktiko Connie Talbot, takrat sedemletnice, ki je osvojila 2. mesto v prvi sezoni oddaje Britain's got talent. Ta je takoj po zmagi izdala album priredb, leto kasneje še božični album, priredbe pa redno, tako na Youtubu kot v obliki albumov, izdaja še danes.

Leta 2011 se je slovenska publika odločila za opero, zmago pa je slavila Julija Kramar. Gre sicer za odlično pevko, ki je tik pred talenti doživela nekaj najhujšega – smrt partnerja.  V finalu, ki je potekalo v Stožicah, se je predstavila s pesmijo Il Dolce Suono.

Če nadaljujem po začrtani poti, je čas, da se vprašam: »in kaj Julija počne danes?«. Problem je, da bolj malo. Takoj po zmagi je sicer izdala CD, sestavljen iz devetih priredb in ene samostojne pesmi, ki je dosegel lestvico Slo Top 30 (uradna prodajna lestvica album v Sloveniji), a ji večjega uspeha ni prinesel. Pravtako ni pozornosti pritegnil prav noben single, to pa je v veliki meri posledica zelo slabe promocije. Julije namreč po zmagi v Talentih tako rekoč več ni videti ali slišati nikjer: njenih pesmi ne slišimo na radiu, njenih nastopov ne vidimo na televiziji, pravih koncertov pa tako rekoč nima.

Če lahko prej omenjenima zmagovalkama – 8-letni punci in operni pevki – še oprostimo, da nista dosegli večjega komercialnega uspeha, za Aljo Krušič, zmagovalko 3. Sezone, ta izgovor ne velja. Alje se najverjetneje spomnite predvsem po njeni izvedbi pesmi »Don't You Remember«, čeprav tudi drugi izvedbe ne zaostajajo veliko. Gre za odlično pevko, ki ima potencial, da postane uspešna slovenska glasbenica. Sicer je od zmage preteklo »le« pol leta, a za zdaj kaže, da ji svojih potencialov ne bo uspelo izkoristiti. Mogoče je problem v tem, da še zdaj ni dojela in da še zdaj ne more verjeti, da je dejansko zmagala (kar tako rada omenja v vseh intervjujih po zmagi).

Njen prvi in za zdaj edini single nosi naslov »A Boš Malo Moj«, napisal pa ga je Alex Volasko. Fant je sicer talentiran in res je, da je nekaj njegovih pesmi bilo dokaj predvajanih, a večjega hita ni imel in je zato bilo že od samega začetka malo verjetno, da ga bo sproduciral za Aljo. Njegova najbolj predvajana pesem v letu 2012, »Pravljica«, se je npr. uvrstila na 185. mesto med 500 najbolj predvajanimi skladbami na slovenskih radijih, druge pesmi pa se na omenjeno lestvico sploh niso uspele uvrstiti. Njegov stil je zabaven, dokaj poseben in mu zelo ustreza. Tega pa niti slučajno ne moremo trditi za Aljo. Vokalistka njenega tipa si pač ne bi smela privoščiti izvajati pesem kot je "A Boš Malo Moj".

Ker na voljo ni veliko podatkov o uspešnosti Aljinega singla, se bom osredotočil na tistega, najbolj očitnega – gledanost na Youtubu. Pesem ima okoli 62 tisoč ogledov, kar ni malo, a če to postavimo v določeno perspektivo, vidimo, da to niti slučajno ni veliko za zmagovalko oddaje kot je Slovenija ima talent. Prvi single Demetre Malalan, zmagovalke X-factorja, o katerem v tem članku ne bom pisal, je npr. zbral skoraj 425 tisoč ogledov, močno pa jo presežejo še singli mnogih, da ne rečem večine drugih, zmerno znanih izvajalcev. No, je pa presegla katerikoli single svojega mentorja, Alexa Volaska, katerega najbolj gledan videospot (gre za pesem »Da Da Di Da«) ima dobrih 25 tisoč ogledov.

Ker moj splošen vtis o omenjenih pevkah verjetno deluje precej negativno, moram še enkrat poudariti, da gre za odlične pevke, ki pa so verjetno obdane z napačnimi ljudmi. To je tako ali tako splošen problem slovenske glasbene scene, še posebej pa je izrazit ravno pri izvajalkah, ki jih izstrelijo glasbeni showi. Te so seveda »vržene« v – za njih – nov svet, v katerem se ne znajdejo in zato marsikdaj sprejmejo napačne odločitve. Sam v bistvu za te napačne odločitve ne krivim toliko izvajalk, kot pa POP TV oz. ljudi, ki stojijo za to veleuspešno oddajo in tekmovalcem obljubljajo večno slavo oz. uspeh.Ta obljuba zveni kar preveč močna in logično je, da vsakemu zmagovalcu to ne more uspeti, a bi jim s pomočjo POP TV-ja to lahko uspelo vsaj do določene mere, ki pa je definitivno višje od uspehov, ki jih te tri izvajalke žanjejo danes.

Še vedno ni prepozno. Vse izvajalke, predvsem Alja Krušič, so še dovolj "vroče", da bi jim ob pravi pesmi lahko uspel preboj, kar je navsezadnje nekaterim zmagovalcem resničnostnih šovov (ja, tudi v Sloveniji) že uspelo. A o tem kdaj drugič; ta zapis je že tako ali tako predolg.

Zadeve sem poskušal ocenjevati znotraj dane situacije oz. razmer, ki trenutno vladajo na slovenski glasbeni sceni, je pa vsekakor res, da obsaja še širši problem (ali več le teh). Med te probleme sodi tudi premajhno tržišče, ampak sam kot glavni problem vidim nespoštovanje slovenskih izvajalcev in njihove glasbe. To sicer zveni klišejsko, ampak če sami ne spoštujemo naše, domače glasbe, ne moremo pričakovati, da bo dosegla tudi tujino in bila tam uspešno predvajana. Res je, hrvaški glasbeniki so na naših tleh zelo popularni. To me seveda ne moti, a je žalostno, da so med precejšnjo množico ljudi veliko bolj cenjeni kot slovenski glasbeniki. Zanimivo je primerjati kako pogosto pri nas koncertirajo hrvaški (in drugi tuji) glasbeniki s številom koncertov naših, slovenskih izvajalcev. Do te stopnje še sicer ni toliko razlik, a je razlika več kot očitna v obisku teh koncertov. Verjetno malo neumna primerjava, ampak Severina z lahkoto polni naše največje dvorane, Neisha (ki jo smatram kot popularno slovensko pevko) pa ne napolni niti polovice Linhartove dvorane. Splet zame ne predstavlja problema. Splet je povsod, a so v mnogih državah koncerti domačih izvajalcev polni, albumi pa dobro prodajani. Pri nas pa, hm ... not so much.

Zagotovo vse, kar si napisal (statistika) drži, ampak treba se je zavedati, da je Slovenija mnogo premajhno tržišče za kaj resnega. Nenazadnje naših pevcev ne želijo poslušati niti sosedje Hrvati, medtem ko kar nekaj hrvaških pevcev hodi pogosto koncertirat v Slovenijo. Ker IMAJO svojo zvesto, ne tako maloštevilno publiko. Največ pa nam je zavdal splet, kjer je vse ponujeno brezplačno. Za "promocijo"... Ker se potem kao dosti več proda. Japajade... Zadnjo šnito pršuta sem "za promocijo" dobil kakih 15 let nazaj. Od takrat ne dobim zastonj (gratis, za pokušino) niti grama... Kupi, pa boš jedel.press