Videli smo neverjetne mikroskopske slike eksperimentalnih COVID "cepiv"drugih raziskovalcev po vsem svetu, vendar smo to želeli videti sami!

V Novi Zelandiji zdaj s tem delajo 4 ekipe in dr. Robin Wakeling se je strinjal, da bo javno objavil svoje ugotovitve.

Primerja Pfizer injekcijo z drugimi "cepivi" in o presenetljivih ugotovitvah razpravlja z dr. Markom Baileyjem.

.

Dr. Sam Bailey:

V zadnjih dveh letih je bilo človeštvo napadeno.

Celotna populacija je bila postavljena pod drakonske omejitve zaradi trditve, da obstaja pandemija.

Za tiste od nas, ki vidijo, da ni dokazov o virusu, je vojna proti človeštvu še bolj osupljiva.

Vendar pa je v širšem krogu tistih, ki dvomijo v naracijo Covida, pogosta tema, da je s ponujeno rešitvijo v obliki eksperimentalnih cepiv nekaj hudo narobe.

Do začetka leta 2020 so globalistične organizacije napovedale uvedbo svojih oglaševanih univerzalnih cepiv in injekcijo v vsako roko.

Leta 2021 so državni znanstveniki začeli preučevati injekcije pod mikroskopom in razkritja so bila osupljiva.

V ospredju raziskav je bila ekipa La Quinta Columna, ki je izdelala številne svetlobne in elektronske mikrografske slike, pa tudi podrobno analizo samosestavljajočih se delcev, komponent grafena in potencialne nanotehnologije.

V Novi Zelandiji imamo tudi več ekip, ki so podprle te ugotovitve.

Seveda so se zgodila nasprotovanja, da vidimo le artefakte ali v nekem smislu kristale.

Zato smo dr. Robina Wakelinga, višjega mikrobiologa in strokovnjaka za tehnologijo dostave nano-emulzij, prosili, da opravi lastno analizo izdelka Pfizer BioNtech.

Pridružil se je mojemu možu, dr. Miku Baileyu, da bi pod mikroskopom razložil obnašanje izdelka. Sčasoma in pod vplivom različnih okoljskih dejavnikov svoje ugotovitve primerja z znanimi koloidnimi strukturami in drugimi cepivi.

In kot drugi preiskovalci po vsem svetu je prišel do nekaj motečih zaključkov.

Dr. Mark Bailey

Dobrodošli vsi. Sem zdravnik Mark Bailey iz Christchurcha v Novi Zelandiji in v veselje mi je, da lahko govorim z dr. Robinom Wakelingom, ki prihaja iz Wellingtona na Novi Zelandiji.

Robin je mikrobiolog, doktor znanosti in svetovni strokovnjak za forenziko gnilobe in plesni. Nadziral je raziskave verižne reakcije polimeraze in bil glasen kritik psevdoznanosti, ki se dogaja v domnevni pandemiji covida.

Robin ima na tisoče ur mikroskopskih izkušenj in je bil pred tem vključen v razvoj patentiranih tehnologij za dostavo nanoemulzij. Kdo je torej primernejši, da si izdelke Pfizer BioNTech ogleda od blizu?

Iiz nekaterih elektromikroskopskih slik, ki prihajajo iz drugih držav, kot sta Španija in Nemčija, smo videliki, da so pokazale, da injekcije vsebujejo tisto, kar se zdi, da niso deklarirane sestavine, vključno z grafenskim oksidom, in kar bi lahko razlagali kot nanotehnologijo.

Danes si bomo pod svetlobnim mikroskopom ogledali izdelke Pfizer in videli, kako se obnašajo v nekoliko večjem obsegu in kako je morda to skladno z ugotovitvami raziskav v tujini.

Zato bom mikrofon prepustil Robinu, da občinstvu pove, kakšen mikroskop uporablja in stopnje povečave, ki jih gledamo.

Dr. Robin Wakeling

Ok, hvala Mark. Da, uporabljam sestavljeni svetlobni mikroskop z osnovno povečavo 650, čeprav programska oprema, ki ga postavi na zaslon računalnika, nekako to podvoji.

Večino časa uporabljam fazni kontrast. Nekaj ​​slik uporablja svetlo polje in polarizirano svetlobo.

Nato sem vključil nekaj slik drugih delavcev, ki so bile temno polje. Toda večina mojega dela je bila s faznim kontrastom. In na povečavo in lestvico bom občinstvo spomnil, ko gremo skozi.

Ok, krovna tema te predstavitve je, kaj .... so nerazkrite sestavine v Comirnatyju. Vemo, da obstajata vsaj dve deklarirani nerazkriti sestavini.

Z drugimi besedami, samo kodirani so. Ne vemo, kaj so na podlagi tega, da so lastniške pomožne snovi. Torej vemo, da obstaja nekaj neznank in morda tudi nekaj deklariranih neznank.

Torej, to je pravzaprav glavno vprašanje, ki ga obravnavamo.

[…]

Obstajajo tri glavne ugotovitve mikroskopskih slik, ki jih izdelujemo ali predlagamo – ključne ugotovitve.

Prvi je torej, da so lipidni nanodelci, ki jih vsebuje Comirnaty – in kmalu bom pojasnil, kaj so LNP –, vendar se zdi, da se še naprej samosestavljajo na način, ki tvori veliko večje koloidne strukture nekaterih zelo raznolikih in nekoliko redkih oblik.

Druga glavna ključna ugotovitev je bila, da se zdi, da te koloidne strukture nato spremenijo svojo obliko kot odziv na trk z vmesniki, kot so steklene površine mikroskopa, preparati ali zračni mehurčki ali drugi vmesniki - pri čemer začnejo dobivati ​​veliko bolj strukturirane in nenaravne tvorbe z veliko ravnimi črtami in pravimi koti – stvari, ki se v naravi običajno ne pojavljajo zunaj kristalografije.

In kar bomo pokazali, ima večino časa nekaj globokih razlik v kristalni strukturi. Zato bomo tudi to obravnavali.

In tako tretja ugotovitev, do katere nekako vodita drugi dve, in tja so drugi delavci skočili v globino z delom na temnem polju, ki je bilo opravljeno.

Zdi se, da te pravokotne plošče in žice tvorijo koloidne strukture ... v nekaterih situacijah, ko se zdi, da so vpleteni nekateri okoljski sprožilci ....

Zdi se, da se urejajo na zelo urejen kompleksen način - način, ki je precej nenavaden. Vsekakor ne nekaj, kar so ljudje, ki to gledajo, že videli. In to so ljudje, ki bi morali biti seznanjeni s tovrstnimi stvarmi ...