Ruska 'invazija' na Ukrajino ni bila "vojna izbire". To je bila resnično preventivna vojna z upravičenim razlogom.

TJ Coles

The Grayzone

© Neznano

Ameriški major John Alan Gavrilov (desno) usposablja poveljnike neonacističnega bataljona Azov kot del tuje delegacije novembra 2017

Od državnega udara v Ukrajini 2013–14, ki so ga izdelale ZDA, so ameriške sile Ukrajince, vključno z neonacističnimi enotami, učili, kako se boriti v mestnih in drugih civilnih območjih. Orožje Ukrajine je del prizadevanj Washingtona za tisto, kar Pentagon imenuje "prevlado celotnega spektra".

"[Č]če se lahko naučiš vseh načinov vojne, potem si lahko bog vojne," je tako dejal poveljnik ukrajinskega topništva leta 2016, ko se je usposabljal pri ameriški vojski.

Neimenovanega poveljnika je citirala poročnica Claire Vanderberg, vodja minometnega voda, ki usposablja vojake v okviru Pentagonove skupne večnacionalne skupine za usposabljanje-Ukrajine. Usposabljanje je potekalo v absurdno imenovanem Mednarodnem centru za ohranjanje miru in varnosti, ki se nahaja blizu meje s Poljsko v bližini ukrajinskega mesta Yavoriv. Zahodni mediji so poročali o nedavnem napadu Rusije s križarskimi raketami na oporišče, vendar so se odločili, da ne bodo omenjali, kaj se je zgodilo v njej.

Zgoraj opisano razmerje je posnetek desetletnega prizadevanja ZDA in Nata, da ne samo umaknejo Ukrajino iz ruske orbite, ampak da aktivno orožjejo državo proti Moskvi.

Država nacionalne varnosti ZDA priznava, da se "Rusija odriva", ne pa prvič

Pentagon in druge veje ameriške nacionalne varnostne države v svojih notranjih dokumentih ponavljajo enake argumente, kot jih uporablja protivojna levica, ko razlaga, kako je bila Ukrajina izkoriščena za izzivanje Rusije v vojaško eskalacijo. Glavna razlika je v tem, da Pentagon govori z nesramno imperialističnega vidika, v katerem se takšne provokacije obravnavajo kot pomemben sestavni del projekcije moči ZDA.

Pred kratkim je letna ocena grožnje ameriškega direktorja nacionalne obveščevalne službe poročala: "Rusija se odriva Washingtonu, kjer lahko - lokalno in globalno - uporablja tehnike do vključno uporabe sile." Opomba: Rusija se »potiska nazaj«, ne potiska prva.

Poročilo Nacionalnega obveščevalnega sveta iz leta 2021 priznava Rusijo in Kitajsko: »Nobena se ni počutila varno v mednarodnem redu, zasnovanem za demokratične sile in v katerem prevladujejo,« pri čemer »demokratično« pomeni ZDA in prijatelji. Tako Rusija kot Kitajska sta "spodbujali mednarodni red, ki temelji na suverenosti, ki ščiti njihovo absolutno avtoriteto znotraj svojih meja in geografskih vplivnih območij."

Oktobra 2017 je pomočnik poveljnika poljske artilerijske šole ameriške vojske, polkovnik Heyward Hutson, ki je odgovoren za usposabljanje Ukrajincev, pojasnil:

»Ukrajina želi postati država Nata, Rusija pa ne želi, da bi bila država Nata. Rusija želi imeti varovalni pas. Druga težava je, da je večina vzhodne Ukrajine naklonjena Rusiji, zato je tamkajšnje civilno prebivalstvo razdeljeno.

Poročilo vojne akademije ameriške vojske iz leta 2016 je ponovilo:

"Osnovna strategija nacionalne varnosti Rusije je ohraniti svoj 'sosednji pas stabilen', NATO šibek, Kitajsko blizu in Združene države osredotočene drugam."

Drugi, iz leta 2007, pojasnjuje, da bi "pro-reformske sile na oblasti od oranžne revolucije" (beri: proameriške sile) "želele Ukrajino naravnost premakniti v evroatlantsko skupnost z le omejenim spoštovanjem do Rusije."

V dokumentu je še zapisano: "Ukrajinsko politično in vojaško vodstvo ostaja razdeljeno glede vprašanja, ali naj Ukrajina sledi pristopu kolektivne varnosti ali obdrži svoj nevtralen status." Sklenilo je, da je "[večina] višjih [ukrajinskih] poveljnikov zavezana reformam ... še vedno je veliko višjih voditeljev v glavnih obrambnih silah, ki niso izpostavljeni zahodnemu usposabljanju in operacijam ali pa so le omejeno izpostavljeni."

Državni udar v letih 2013–2014, ki so ga sponzorirale ZDA, je Washingtonu omogočil, da je to protislovje zgladil z uvedbo obsežnega programa za usposabljanje enot ukrajinskih oboroženih sil.

Clinton NATO

© Greg Gibson/AP

Takratni predsednik Bill Clinton • Vrh ob 50. obletnici NATA

Washington DC • 25. april 1999

NATO "ni vaja v diplomaciji in odvračanju kot prej"

Ko je razpadla Sovjetska zveza, je padlo tudi njeno vojaško zavezništvo, Varšavski pakt. Toda Zahod ni le zavrnil razpustitve svojega zavezništva - Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO), temveč se je razširil do ruskih meja.

NATOva lastna evidenca navaja, da je leta 1992, »le štiri mesece po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine« od ZSSR, »NATO povabil svojega predstavnika na izredno zasedanje Severnoatlantskega sveta za sodelovanje, organa, ustanovljenega za oblikovanje sodelovanja med Natom in državami. nekdanjega Varšavskega pakta."

Rusija ni predlagala podobnega pakta z ameriškimi sosedami.

Leta 1994 se je Ukrajina pridružila tako imenovanemu Partnerstvu za mir (PFP). PFP navaja Ustanovno listino ZN:

"Podpisniki se strinjajo, da se bodo vzdržali grožnje ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države, spoštovali obstoječe meje in reševali spore z mirnimi sredstvi."

Primer ameriškega State Departmenta razkriva, da je imela PFP skriti motiv. Njen pravi cilj ni bila nevtralnost, ampak približati Ukrajino in druge podpisnice Natu.

"Sodelovanje v PFP ne zagotavlja vstopa v Nato, je pa najboljša priprava za države, ki želijo postati članice Nata."

Primer navaja tudi 52 dejanskih in načrtovanih vojaških vaj, v katerih so člani PFP sprva sodelovali na ali blizu ruskih meja.

Oblikovalci politike iz obdobja Billa Clintona so pojasnili, da "NATO ni le vaja preventivne diplomacije in odvračanja kot prej." Širitev Nata je imela politično agendo. Menili so, da je »širitev NATO-a politika demokratizacije«. Kot zgoraj, "demokratizacija" pomeni naklonjenost ZDA. Poročilo ob sklicevanju na predizborne govore predsednika Clintona iz leta 1996 ugotavlja, da bo Nato po njihovem mnenju "zagotovil stabilnost, potrebno za večji gospodarski razvoj v srednji in vzhodni Evropi". Z drugimi besedami, Nato po ZSSR je bil delno zasnovan za zagotavljanje »prostih trgov« pod vodstvom ZDA (ki pogosto niso niti svobodni niti trgi, ampak monopoli) v nekdanjih sovjetskih državah, kjer je bilo državno lastništvo podjetij običajno.

Leta 1997 sta Nato in Ukrajina podpisala Listino o posebnem partnerstvu. Listina je bila prima facie kršitev PFP, saj je ogrozila politično neodvisnost Ukrajine. Predlagal je več področij sodelovanja med Natom in Ukrajino, "vključno z načrtovanjem civilnih izrednih razmer, vojaškim usposabljanjem in okoljsko varnostjo". Nato se hvali: »sodelovanje med Natom in Ukrajino se je hitro razvilo« v obliki »preusposabljanja nekdanjih vojaških častnikov ... in povabila Ukrajine k sodelovanju v vajah pod vodstvom Nata«.

Ukrajina postane "vojaški partner ZDA"

Ameriška vojska pravi: "Ukrajina je bila vojaški partner ZDA od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja." Leta 1998 je Ameriško poveljstvo za posebne operacije v Evropi gostilo konferenco sil za posebne operacije (SOF) v Stuttgartu v Nemčiji. Ameriška vojska poroča:

"To merilo uspešnosti je celo združilo vojaško osebje iz Moldavije, Gruzije in Ukrajine, da bi si ogledali demonstracije ameriških SOF in razpravljali o možnostih za prihodnje dogodke Joint Combined Exchange Training (JCET) in Joint Contact Team Program (JCTP).

Junija 2000 so ameriški marinci poročali, da je mornariška amfibijska vojaška ladja USS Trenton odplula iz Egejskega morja v Črno morje in pristala v Odesi (Ukrajina). 24. pomorska ekspedicijska enota (MEU)

»Moral sem iz prve roke izkusiti nekaj zgodovine Odese, ko so se povzpeli na Primorske ali 'pomorske' stopnice. Poudarek osebja MEU in posadke USS Trenton [je bila] naslednja Natova vaja – Cooperative Partner 2000 (CP00) – katere država gostiteljica je Ukrajina.

Poleg sodelovanja Ukrajine v usposabljanju in vajah Nata pod vodstvom ZDA so se ukrajinski vojaki borili v vojnah pod vodstvom ZDA. Po 11. septembru so sodelovali pri okupaciji Afganistana prek Natovih tako imenovanih mednarodnih varnostnih sil za pomoč. Ukrajinske enote so pomagale tudi pri ameriško-britanski okupaciji Iraka. Leta 2008 je vojska pohvalila svoje tovariše:

"Več kot 5000 ukrajinskih vojakov je služilo v Iraku v petih letih ukrajinske službe v podporo operaciji Iraška svoboda."

Po podpori državnega udara leta 2014 ZDA zagotavljajo "smrtonosno varnostno pomoč"

Ustanovljena leta 2014 med državnim udarom, ki so ga podprle ZDA, ukrajinska komponenta ameriškega State Departmenta in Pentagonovega Global Security Contingency Fund (GSCF) zagotavlja več deset milijonov dolarjev vredno usposabljanje in opremo za

»Razvoj taktične, operativne in institucionalne zmogljivosti za usposabljanje svojega ministrstva za obrambo in nacionalne garde. GSCF je podpiral tudi ukrajinske sile za posebne operacije pri razvoju taktičnih in institucionalnih zmogljivosti, ki so združljive z zahodnimi modeli.

Po eni reviji, ki je povezana s Pentagonom: "Arsen Avakov, minister za notranje zadeve od leta 2014 do 2021[...] je omogočil širitev in kasnejšo integracijo paravojaških sil v nacionalno gardo," vključno z nacističnim bataljonom Azov.

Od leta 2015 je evropsko poveljstvo Pentagona nadzorovalo Skupno večnacionalno delovno skupino Ukrajina (JMTF-U), v kateri ameriška vojska in nacionalna garda usposabljata ukrajinske oborožene sile. Poleg tega so se častniki usposabljali v ZDA prek programa mednarodnega vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Kongresna raziskovalna služba poroča, da so "ločeno ameriške sile za posebne operacije usposabljale in svetovale ukrajinskim specialnim enotam." Poleg tega ZDA sodelujejo v letni vaji NATO Partnerstvo za mir Rapid Trident.

Novembra 2015, domnevno na zahtevo novega proameriškega režima, je Obamova administracija v Ukrajino poslala dva radarska sistema AN/TPQ: »Predsednik Petro Porošenko je imel priložnost pregledati opremo in ga je ameriško vojaško osebje seznanilo z njeno zmogljivosti."

Ameriška vojska je pozneje razkrila, da radarski sistem ni bil zgolj obrambni. Ekipa iz ameriške vojske v Evropi, Centra odličnosti za požare v Fort Sillu (FCoE) in Organizacije za upravljanje usposabljanja za varnostno pomoč (SATMO) je »izvedla štiri tedne usposabljanja operaterjev«.

Od začetne dostave:

»Ukrajina je prejela štiri dodatne radarje Q-36 … in usposabljanje poveljstva za komunikacije in elektroniko ameriške vojske s podporo FCoE in USSATMO. Ameriška ekipa je svojim poveljnikom brigad, bataljonov in vodov pokazala, kako taktično uporabiti radarski sistem za podporo ognju in manevriranju.

Od leta 2016 Svetovalna skupina za izobraževanje doktrine (DEAG) SATMO svetuje ukrajinskim varnostnim silam na operativni ravni, naj revidirajo doktrino, izboljšajo strokovno vojaško izobraževanje, izboljšajo interoperabilnost Nata in povečajo bojno pripravljenost. Januarja letos je DEAG prinesel prvi tovor v vrednosti 200 milijonov dolarjev "smrtonosne varnostne pomoči, vključno s strelivom za frontne branilce Ukrajine."

ZDA usposabljajo Ukrajince, da se "zlijejo v lokalno prebivalstvo", ki vodi vojsko na območjih, kjer je veliko civilistov

Eno bolj nemoralnih dejanj ZDA v Ukrajini je bilo usposabljanje oboroženih sil za boj na civilnih območjih, ki spodbuja Rusijo k boju na gosto poseljenih lokacijah z učinkom doseganja protiruskih propagandnih točk, ko Rusi ubijajo ukrajinske civiliste.

Leta 2015 so ameriški marinci namigovali, da bo ameriško službeno osebje potovalo v Ukrajino, da bi se bojevalo.

»Za neuradno potovanje (dopust ali prostost) v katero koli državo v Afriki ali v naslednje evropske države [vključno z Ukrajino in njenimi sosedami] je potrebna odobritev na ravni poveljstva O-6 ... Države se lahko spremenijo na podlagi Vodiča za tuje dovoljenje (FCG), oddelek obvestila o grožnjah države (DOS), Combatant Command in/ali obveščevalne službe."

To kaže na pripravo na "nepravilno" vojno.

Nedatirani dokument, ki ga je objavil Center odličnosti ZDA za posebne operacije (SOCE), očitno iz leta 2017, navaja, da bi se "ZDA bi se morale učiti iz odziva čečenskih upornikov" na rusko invazijo na Čečenijo v 90-ih. Pojasnjuje, da so se »uporniki« ukvarjali z »decentraliziranimi operacijami«, pri čemer so uporabljali družbene medije, da bi se »združili v lokalno prebivalstvo«. Ruski sovražniki so uporabili "napačne informacije", da bi z manipuliranjem Rusov ubijali sovražnike upornikov.

Dokument SOCE nadalje ugotavlja, da so sile za posebne operacije vojske "usposobljene za uspeh v teh okoljih." Dokument izrecno zagovarja, da ZDA usposabljajo neregularne sile za provociranje Rusije: »ZDA bi morale z Ministrstvom za zunanje zadeve, člani obveščevalne skupnosti in SOCOM-om, poveljstvom za posebne operacije, oblikovati medagencijsko delovno skupino, ki bi »služila [ e] kot vodja/predstavnik Ministrstva za obrambo." Takšna delovna skupina "razume, da bodo morale biti akcije SOCOM nekonvencionalne in nepravilne, da bi lahko konkurirale ruskim sodobnim taktikam vojskovanja."

Komentar: 'Posebno', 'nekonvencionalno' in 'nepravilno' so kode za izvajanje ali vsaj omogočanje grozodejstev nad civilisti in ustvarjanje videza, kot da je to storil sovražnik – Rusija.

S krepitvijo ukrajinskih oboroženih sil in spodbujanjem Rusije so ameriške elite odkrito uporabile ukrajinske civiliste kot piške. Ameriško osebje je ukrajinske sile dolga leta urilo v boju v mestih, torej za boj proti Rusom na gosto poseljenih civilnih območjih. "Task Force Illini" sestavlja 150 vojakov iz bojne ekipe 33. pehotne brigade Nacionalne garde vojske Illinoisa.

Septembra 2020 je ameriška vojska poročala: »Vojaki ukrajinskih oboroženih sil so izpopolnili svoje veščine mestnih operacij, ko so svetovalci Task Force Illini posodili svoje strokovno znanje v centru za bojno usposabljanje v Yavorivu« – zahodnoukrajinski de facto Natovi bazi blizu meje s Poljsko.

"Thunderbirds" trenirajo Ukrajince v polnem boju z vozili

"Thunderbirds" s sedežem v Oklahomi so v zadnjem stoletju šli skozi več inkarnacij. Vojaška enota je bila prvotno znana kot 45. pehotna divizija, zdaj pa je bojna ekipa 45. pehotne brigade. Do začetka leta 2017 je misija JMTG-U pripadla poveljstvu za usposabljanje 7. armade in ameriške vojske Evropa, ki sta združili Thunderbirds iz 1. bataljona, 179. pehotnega polka z vojaki ukrajinske 28. mehanizirane brigade in 79. zračno-desantne brigade. Njihov cilj je bil pripraviti Ukrajince na popoln boj z vozili.

Putin trdi, da je Ukrajina pijun Nata. Ameriška propaganda to idejo zavrača in jo poskuša dokazati z javno izključitvijo članstva Ukrajine v zavezništvu. Toda aprila 2017 je ameriška vojska priznala, da je bila v okviru JMTG-U naloga Thunderbirds "usposobiti ukrajinsko vojsko po standardih Nata, razviti njihov podčastniški korpus in jim pomagati vzpostaviti center za bojno usposabljanje, tako da se v prihodnosti lahko še naprej izobražujejo."

Torej, če je ukrajinska vojska usposobljena po standardih Nata in jo nadzoruje marionetni predsednik ZDA, bi lahko bila tudi del Nata, brez obveznosti ZDA, da se branijo.

Predlagani center je postal center za bojno usposabljanje Yavoriv. Ameriška vojska je poročala, da je bilo oktobra 2017 "odprto novo strelišče granat". Major Montana Dugger je rekel:

"Pomagali smo jim pri izdelavi dolgoročnih načrtov vzdrževanja, da bodo lahko te objekte uporabljali naslednjih 20, 30 in več let."

Ameriška vojska je na videz nevedna glede komičnega dvojnega govora tudi pojasnila, da se ukrajinski center za bojno usposabljanje "ustvarja v Mednarodnem centru za ohranjanje miru in varnosti blizu Yavoriva." Ironično je tudi to, da medtem ko Thunderbirds usposabljajo vojsko, ki vključuje neonacistične enote za boj proti Rusom v Ukrajini, je bila njihova oznaka pred 1930 svastika, ki jo njihov muzej s sedežem v Oklahomi opisuje kot »simbol sreče starodavnih ameriških Indijancev«.

© Neznano

Iz muzeja 45. pehotne divizije, originalni našitek svastike enote pred letom 1930

Cilj tajnih operacij Cie: "ubiti Ruse"

Poleg odkritih, a premalo prijavljenih dogodkov, opisanih zgoraj, je ameriška centralna obveščevalna agencija (CIA) vodila prikrit, osemletni program usposabljanja. Zakaj potreba po tajnih operacijah ob obsežnih odkritih projektih? CIA je specializirana za atentate, vojaško pomoč, psihološke operacije in lažne zastave. To nakazuje, da njihova prizadevanja vključujejo taktike, ki jih prepovedujejo ženevske konvencije.

Yahoo! News je poročal, da je leta 2014 v skladu z doktrino, imenovano »financiranje prikritih ukrepov«, »majhna, izbrana skupina veteranov paravojaških pripadnikov Cie opravila svoje prve tajne izlete na fronto, da bi se srečala z ukrajinskimi kolegi«. Usposabljanje je izvedel Center za posebne dejavnosti Cie, kar nakazuje, da bi jim bil omogočen dostop do Langleyja na visokih ravneh, čeprav so bili častniki "bivša Cia" in specialne enote, zaradi česar je to dejansko uradna misija.

Eden od operativcev je dejal, da so policisti poskušali talibanizirati ukrajinske paravojaške enote v smislu, da afganistanski talibani niso imeli sofisticirane strojne opreme, ki bi bila ranljiva za sovražnikovo zaslepitev. Zato je bilo potrebno osnovno, netehnološko vojsko usposabljanje. Poročilo pravi, da so trenerji:

"učili svoje ukrajinske kolege ostrostrelskih tehnik; kako upravljati protitankovske rakete Javelin in drugo opremo, ki jih dobavijo ZDA; kako se izogniti digitalnemu sledenju, ki so ga Rusi uporabljali za natančno določitev lokacije ukrajinskih čet, zaradi česar so bile ranljive za napade topništva; kako uporabljati prikrita komunikacijska orodja; in kako ostati neopažen na vojnem območju, hkrati pa izvleči ruske in uporniške sile z njihovih položajev, med drugim znanjem, pravijo nekdanji uradniki.

Poleg tega je nekdanji višji vir dejal (parafrazirano s strani poročevalca):

"Agencija je morala določiti 'hrbtenico' Ukrajincev ... Vprašanje je bilo: 'Ali se bodo izvili ali bodo vstali in se borili?"

Kdo ima torej »hrbtenico«, torej neusmiljen in psihopatski borben duh? Fašisti in ultranacionalisti. Pravzaprav so celo ameriški korporativni mediji na široko poročali, da so ukrajinske oborožene sile in paravojaške enote okužene z nacisti. Danes isti mediji imenujejo naciste zgolj nacionaliste.

Od leta 2015 je kopenski oddelek Cie poskrbel za usposabljanje Ukrajincev na jugu ZDA. Operacije se nadaljujejo do danes in so bile razširjene pod Bidenovo upravo.

"Večtedenski program CIA s sedežem v ZDA je vključeval usposabljanje na področju strelnega orožja, maskirnih tehnik, kopenske navigacije, taktik, kot so 'pokrij in premikaj', obveščevalnih podatkov in drugih področij." En višji častnik je dejal: "Združene države urijo upor ... za ubijanje Rusov."

Februarja letos, tik pred rusko invazijo, so poročali, da je CIA »pripravljala Ukrajince na upor proti ruski okupaciji«. Proti okupaciji? Ali upor, da bi izzvali okupacijo?

Poleg Cie ima ameriška vojska svoje tajne operacije. Zdi se, da je Pentagon v okviru operativnega koncepta Resistance Operating Concept, ki se je začel leta 2018, usposabljal enote teritorialne obrambe, ki jih sestavljajo ukrajinski civilisti. Zdi se, da je to pripeljalo do tega, da so ukrajinske sile za posebne operacije ustanovile Nacionalni odporni center, ki civiliste uči gverilski taktiki.

Komentar: Glede na to, kako bi se ruske sile odzvale na civiliste, ki uporabljajo gverilske taktike, ki so jih naučile ZDA, so ZDA tako tudi zelo trenirale upor za ubijanje Ukrajincev.

Krepitev ukrajinske vojske pripelje svet na rob

Potem ko je Rusija leta 2014 priključila Krim, so v Donecku in Lugansku izbruhnili proruski vzhodni protesti. Kongresna raziskovalna služba (CRS) je zapisala: "Vlada v Kijevu se je odzvala z vojaško silo in zaposlila lokalne milice, da bi pomagale odriniti separatiste." CRS je dodal, da ZDA vodijo Veliko Britanijo, Kanado in Litvo v večnacionalni skupni komisiji za obrambno reformo in varnostno sodelovanje. Evropsko poveljstvo Pentagona je takrat imelo Evropsko pobudo za pomiritev, ki se zdaj imenuje Evropska pobuda za odvračanje. V okviru tega programa se je na desetine Ukrajincev usposobilo v Huntsvillu v Alabami v RQ-11B, ročno izstreljenih operacijah Raven. Leta 2016 je bilo v Ukrajino poslanih 72 dronov.

Januar 2016 raziskovalni brifing knjižnice UK House of Commons navaja:

"V spopadih med ukrajinskimi vladnimi silami in separatisti, ki jih podpira Rusija, je od aprila 2014 umrlo več kot 9.000 ljudi, več kot 20.000 pa jih je bilo ranjenih."

V brifingu je zapisano, da je ukrajinski parlament po sporazumu Minsk II, ki ga je podprl Varnostni svet ZN in ki je pozival k premirju in umiku sil na frontni črti na obeh straneh, podelil poseben status in okrepljeno avtonomijo delom regij Lugansk in Doneck.

Royal United Services Institute je možganski center, ki je povezan z ministrstvom za obrambo Združenega kraljestva. Eno od njegovih poročil priznava, da je imela Rusija v veliki meri »obrambno politiko«, ko je šlo za Ukrajino. Pravi:

"Ruski uradniki so postali zaskrbljeni zaradi širjenja in prekrivanja zahodnih zavezništev od razširjenega Nata in EU do AUKUS in koalicije demokracij, ki jo spodbujata ZDA in Združeno kraljestvo."

Del ruske strategije ima korenine v uničenju Libije pod vodstvom ZDA leta 2011, pojasnjuje poročilo. Natovo bombardiranje Libije in strmoglavljenje Moamerja Gadafija

"poudaril, kako močna zahodna zavezništva so lahko zaobšla ali manipulirala z Varnostnim svetom ZN [Varnostnega sveta ZN] in v bistvu zaobšla forum, kjer bi lahko zaščitili ruske interese."

Dejansko je VS ZN 27. februarja 2022 sprejel resolucijo 2623, ki pravi:

"Pomanjkanje soglasja njenih stalnih članov na 8979. srečanju ji je preprečilo, da bi izvajala svojo primarno odgovornost za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti."

Odsotnost mednarodne diplomacije, šibkost domačega protivojnega gibanja v ZDA in navijanje za vojno s strani mnogih levičarjev in liberalcev v skladu z doktrino, da je Putin hudobni zlobnež, so svet potisnili tako blizu končni jedrski katastrofi, podobni kubanski raketni krizi leta 1962; morda še bližje. Številni Rusi so šli na ulice in zahtevali premirje. Medtem ko so američani gledali v drugo smer, so njihovi voditelji zadnjih 8 let oboroževali Ukrajino proti Rusiji.

O avtorju

T.J. Coles je podoktorski raziskovalec na Inštitutu za spoznanje Univerze Plymouth in avtor več knjig, vključno z Britain's Secret Wars: Kako in zakaj Združeno kraljestvo sponzorira konflikte po vsem svetu. Njegova najnovejša knjiga ima naslov Povedali vam bomo, kaj mislite: Wikipedia, propaganda in ustvarjanje liberalnega konsenza.

Komentar: Orožje Ukrajine je bilo zasnovano tako, da naredi več kot samo miniranje države v pričakovanju posredovanja ruskih sil. Vprašanje je, zakaj je Rusija posredovala? Ali ji ni všeč videti, da Ukrajina šla v smeri v katero je šla? Ali pa je njena trditev, da Ukrajina – v njeni sedanji obliki – temeljna grožnja ruski državnosti, veljavna?

Več kot 600.000 oboroženih Ukrajincev, usposobljenih po Natovih standardih in podprtih z Natovimi oskrbovalnimi linijami in ki jih vodijo fanatični nacisti, ne bo le tesno sedelo v zahodni Ukrajini in čakalo, da pridejo Rusi.

Vsaj pripravljeni so bili s silo ponovno zavzeti Donbas in Krim, preden je Rusija preventivno zavrnila njihov takojšnji načrt. Toda dolgoročnejši načrt je bil, da nadaljujejo, v Rusijo, idealno vse do Moskve, kar pripelje do spremembe režima in/ali razpada Ruske federacije.

Ukrajina je bila veliko več kot de facto članica Nata; bilo je mostišče za Natovo invazijo na Rusijo. Ker jedrska vojna zaradi vzajemno zagotovljenega uničenja ne pride v poštev, je proxy 'hibridno' vojskovanje edino sredstvo, ki je na voljo Zahodnemu imperiju. Vprašanje za Rusijo se torej postavlja, na kateri točki naj posredujemo tukaj, da preprečimo, da bi Rusija »obravnavala Sirijo«?

Kot je Joe Quinn pojasnil v nedavnem NewsRealu, so Britanci in Američani v letih 2019 in 2020 zgradili dve pomorski bazi na obeh straneh Krima in jima dobavljali vojaške ladje pod "ukrajinsko zastavo". Takšne poteze niso bile zgolj geste ...

Ruska invazija na Ukrajino ni bila "vojna izbire". To je bila resnično preventivna vojna z upravičenim razlogom.