To besedilo je bilo prvič objavljeno 4. aprila 2019 v okviru mednarodne konference v Firenzah:

Brez vojne, brez Nata, ki se je osredotočila na ključno razmerje med vojaškimi operacijami ZDA in Nata, usmerjenimi proti ciljnim državam, in vsiljevanjem daljnosežnih neoliberalnih gospodarskih reform tako pred in po vojaških intervencijah ZDA in Nata.

Kakšne so rešitve:

Nato izstop po čl. 13.

Svetovno protivojno gibanje

Onemogočanje vojne propagande

Zdrav razum v zunanji politiki ZDA

Diplomacija in mirovna pogajanja,

Zapiranje vojnega gospodarstva.

Države članice Nata so zagrešile obsežne vojne zločine.

Cilj prizorišča v Firencah 2019 je NATO-EXIT. Razgradnja Nata in zaprtje ameriških vojaških oporišč.

V Pogodbi o Atlantskem zavezništvu (člen 13) obstaja (malo nasprotujoča si) klavzula, ki omogoča izstop iz Nata. To klavzulo je treba preučiti in predvideti strategijo.

Neizgovorjeni hegemonistični cilj Washingtona je svetovna militarizacija in gospodarsko osvajanje.

Ta imperialistični načrt se izvaja z vojnimi dejanji, vojaškim posredovanjem, državnimi udari, spremembami režima, uporniki, ki jih sponzorirajo ZDA, kibernetsko vojno, gospodarsko sabotažo in destabilizacijo. "Vse možnosti so na mizi."

Smo na pomembnem pragu naše zgodovine

V primerjavi z vsemi prejšnjimi vojnami današnji napredni vojaški arzenal vključuje jedrsko, biološko, kemično in elektromagnetno orožje, ki lahko uniči človeško življenje v svetovnem merilu.

Vojna propaganda

To vojaško agendo podpira obsežen propagandni aparat.

Nevarnosti svetovne vojne so mimogrede odpravljene. Vojna je predstavljena kot humanitarni podvig. Glavni mediji trdijo, da je vojna podvig za ustvarjanje miru in da bi moral Nato dobiti Nobelovo nagrado za mir.

Propaganda podpira vojno agendo.

Vojnim zločincem na visoki funkciji zagotavlja človeški obraz. Brez medijskih dezinformacij, ki podpirajo vojno kot mirovno prizadevanje, bi se ameriška vojaška agenda sesula kot hiša iz kart.

Neposredne nevarnosti sodobnega vojskovanja niso novice na naslovnicah.

Vojna je prikazana kot prizadevanje za vzpostavitev miru. Vojna postane mir, realnost se obrne na glavo.

Ko laž postane resnica, ni obračanja nazaj. Vojni zločinci so predstavljeni kot mirotvorci.

Vojna in globalizacija. Neoliberalna agenda

Vojna in globalizacija gresta z roko v roki. Militarizacija podpira vsiljevanje makroekonomskega prestrukturiranja ciljnim državam. Nalaga vojaške izdatke v podporo vojnemu gospodarstvu na račun civilnega gospodarstva. To vodi v gospodarsko destabilizacijo in propad nacionalnih institucij.

Vojaški posegi so združeni s sočasnimi dejanji gospodarske sabotaže in finančne manipulacije.

Končni cilj je osvojitev tako človeških in naravnih virov kot tudi političnih institucij.

Vojna dejanja podpirajo proces dokončnega gospodarskega osvajanja.

Ameriški hegemonistični projekt je preoblikovanje suverenih držav v odprta ozemlja. Dolžniške pogoje postavljajo tuji upniki. Po drugi strani pa so veliki sektorji svetovnega prebivalstva obubožani zaradi sočasnega vsiljevanja smrtonosnih makroekonomskih reform.

9/11 in invazija na Afganistan. Nato in "svetovna vojna proti terorizmu"

Napadi 11. septembra 2001 (9/11) predstavljajo pomemben in zgodovinski prag. 12. septembra 2001 je Severnoatlantski svet v Bruslju, ki se je prvič skliceval na doktrino kolektivne varnosti (člen 5 Washingtonske pogodbe), sprejel naslednjo resolucijo:

"če se ugotovi, da je bil napad [11. septembra 2001] na Združene države usmerjen iz tujine [Afganistan] proti "severnoatlantskemu območju", se to šteje za dejanje, zajeto v členu 5 Washingtonske pogodbe." 

To zgodovinsko odločitev je podprla medijska propaganda. Nobenega napada tujih sil na ZDA ni bilo. Na nebu New Yorka ni bilo afganistanskih letalskih lovcev. Zgodil se je "teroristični dogodek" katerega ozadje vse do dandanes ni pojasnjeno in niti kaj se je v resnici tega dne zgodilo. Vendar to ni bilo vojno dejanje tuje sile proti Združenim državam Amerike.

Brez kančka dokazov je bil Afganistan označen kot državni sponzor 11. septembra, ki so bili vsi državljani Savdske Arabije. Domnevno naj bi Afganistan "ščitil" terorističnega moža 11. septembra Osamo bin Ladna (ki je bil "obveščevalno sredstvo", ki ga je v zgodnjih 80. letih 20. stoletja novačila CIA). Znano je, kje je Osama bin Laden. 10. septembra (kot je dokumentirano s strani Dan Rather CBS News) je bil Osama sprejet na urološki oddelek vojaške bolnišnice v Rawalpindiju, ki ga je sprejel najverjetnejši zaveznik Amerike Pakistan.

Poleg tega je septembra in v začetku oktobra 2001 afganistanska talibanska vlada dvakrat stopila v stik z ameriškim State Departmentom po diplomatski poti in ponudila izročitev bin Ladna ZDA.

Tega dejstva mediji niso poročali.

Bush je odgovoril: "Ne pogajamo se s teroristi."

Komaj 4 tedne po "napadu 11. septembra" 7. oktobra 2001 je ZDA-NATO napadel Afganistan in se skliceval na doktrino kolektivne varnosti. Ni bilo dokazov, da je "Afganistan napadel Ameriko" 11. septembra 2001.

Velja omeniti, kar potrjujejo vojaški analitiki, da ne pripravite obsežne gledališke vojne v Srednji Aziji, ki je na tisoče kilometrov stran v 28 dneh.

To dejstvo so osrednji mediji mimogrede zavrnili.

Vojna proti Afganistanu je bila pripravljena pred 11. septembrom.

Vloga ZDA-NATO pri novačenju in financiranju teroristov, povezanih z Al Kaido

Nato ima samooklicani mandat, da gre za teroristi.

Vendar pa obstaja veliko dokazov, da je Nato sodeloval pri podpiranju in novačenju plačancev, povezanih z Al Kaido, na Kosovu, v Libiji in Siriji. (med drugimi državami)

V Siriji sta od prvega dne (17. marca 2011) islamistične "borce za svobodo" podpirala, usposabljala in opremila Nato in vrhovno poveljstvo Turčije. Po virih izraelskih obveščevalnih služb (Debka, 14. avgust 2011):

Sedež Nata v Bruslju in turško vrhovno poveljstvo medtem pripravljata načrte za svoj prvi vojaški korak v Siriji, ki naj bi oborožiti upornike z orožjem za boj proti tankom in helikopterjem, ki vodijo zatiranje nesoglasij Assadovega režima. … Natovi strategi bolj razmišljajo o tem, da bi v protestne centre vlili velike količine protitankovskih in protizračnih raket, minometov in težkih mitraljezov za premagovanje vladnih oklepnih sil. (DEBKAfile, Nato bo upornikom dal protitankovsko orožje, 14. avgust 2011)

Ta pobuda, ki so jo podprli tudi Izrael, Savdska Arabija in zalivske države, je vključevala proces organiziranega novačenja na tisoče džihadističnih "borcev za svobodo", kar spominja na nabor mudžahidov za vodenje džihada (svete vojne) Cie v času razcveta. sovjetsko-afganistanske vojne (1979-89).

V Natovi vojni proti Libiji leta 2011 je bila podpora usmerjena v džihadistično opozicijo, ki je povezana z Al Kaido, Gadaffijevi vladi.

Legitimnost "humanitarne vojne"

Zapletene utemeljitve za vojne, ki jih vodijo ZDA-NATO, so:

"Pravična vojna" (Jus ad Bellum). Nato trdi, da so vse njegove vojne moralno upravičene. To je enako legitimiranju obsežnih vojnih zločinov.

"Globalna vojna proti terorizmu". Kampanja proti terorizmu je lažna. Obširno dokumentirano je Nato vključen v podporo in novačenje džihadističnih plačancev (Sirija 2011).

»Odgovornost za zaščito« (R2P) z namenom vcepljanja (v slogu Trumpa) zahodne »demokracije« po vsem svetu.

Preventivna vojna kot sredstvo "samoobrambe", napadite jih, preden napadejo nas. Ta doktrina se nanaša tudi na jedrsko orožje, to je razstrelitev planeta kot sredstva "samoobrambe"

RussiaGate, "samoobramba" proti Rusiji po doktrini kolektivne varnosti

Obrnite se na Azijo, ciljajte na Kitajsko.

Financiranje vojn pod vodstvom ZDA-NATO

V zadnjih dogodkih je predsednik Trump predlagal velika znižanja izdatkov za zdravstvo, izobraževanje in socialno infrastrukturo, "medtem ko si prizadeva za veliko povečanje za Pentagon". Na začetku svoje administracije je predsednik Trump potrdil, da povečuje proračun za program jedrskega orožja, ki ga je sprožil Obama, z 1,0 bilijona na 1,2 bilijona dolarjev. Naveden cilj je bil narediti svet varnejši.

Po vsej EU razširjena vojaška poraba skupaj z varčevalnimi ukrepi vodi v propad tako imenovane "države blaginje".

Nato je zavezan povečevanju vojaških izdatkov. Po besedah ​​generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga je prava stvar, da "zavarujemo naše ljudi".

To daje prednost proizvajalcem orožja na račun socialnih programov. Množičnih gibanj proti neoliberalni ekonomski politiki in družbeni neenakosti (rumeni jopiči) torej ni mogoče ločiti od protivojnega gibanja.

Globalizacija in strukture moči podjetij

Globalno vojskovanje podpira neoliberalno agendo in obratno.

Široko opredeljen neoliberalizem ni omejen na niz ekonomskih paradigem in strukturnih reform. To, s čimer imamo opravka, je imperialni projekt, ki na splošno služi močnim globalnim prekrivajočim se interesom:

Wall Street in globalni bančni aparat

Vojaški industrijski kompleks,

velika nafta,

biotehnološki konglomerati, Bayer-Monsanto et al

Big Pharma,

Svetovna narkotična ekonomija in organizirani kriminal,

medijski konglomerati in velikani informacijske in komunikacijske tehnologije.

Vojaška agenda je usmerjena v podporo in podpiranje teh močnih interesnih skupin. V teh sektorjih se seveda povečuje konflikt med svetovnimi konglomerati, od katerih ima vsak svoje lobistične skupine.

Organizacija Severnoatlantske pogodbe (NATO)

Nato in de facto ameriška vojaška okupacija Zahodne Evrope

Pred 70 leti se je rodil Nato. Aprila 1949 je Organizacija Severnoatlantske pogodbe (NATO) vzpostavila to, kar je bilo označeno kot doktrina »kolektivne varnosti« po členu 5 Washingtonske pogodbe.

Nato ima grozno zgodovino agresije in vojnih zločinov:

Vse od svoje ustanovitve aprila 1949 je Nato služil kot sredstvo za spodbujanje oborožitvene tekme v imenu »mir skozi moč«. Istega leta je Trumanova administracija v Združenih državah na skrivaj razvila "operacijo Dropshot", da bi sprožila uničujoč "prvi udar" proti nekdanji Sovjetski zvezi, da bi to državo popolnoma izbrisali. V letih »hladne vojne« so ZDA in njihovi zavezniki v Natu vedno ohranjali izjemno vojaško premoč nad ZSSR in Varšavskim paktom – dejstvo, ki so ga takrat cinično prikrivali pred očmi javnosti, zdaj pa zlahka priznajo. (Kanadski mirovni kongres)

Neizgovorjeni cilj Nata – ki je pomemben za našo razpravo v Firencah – je bil ohraniti pod drugo oznako, de facto »vojaško okupacijo« Zahodne Evrope. ZDA ne samo, da še naprej "okupirajo" "države osi" druge svetovne vojne (Italija, Nemčija), uporabljale so Natov emblem za namestitev ameriških vojaških oporišč po vsej zahodni Evropi, pa tudi v vzhodni Evropi po hladni vojni , ki se je po Natovi vojni proti Jugoslaviji razširila na Balkan.

Danes Nato sestavlja 29 držav članic, od katerih ima večina na svojem ozemlju ameriške vojaške objekte, največja napotitev ameriških sil pa je v Nemčiji in Italiji. Upoštevajte, da to niso baze Nata. Slednji so omejeni na poveljevanje in logistiko: npr. SHAPE vrhovni štab zavezniških sil v Evropi, Casteau, Belgija, Natovo poveljstvo zavezniških sil za transformacijo, Norfolk, Virginia

12 ustanovnih držav članic leta 1949 Belgija, Kanada, Danska, Francija, Islandija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska,

Grčija in Turčija (1952),

Nemčija (1955),

Španija (1982)

Češka, Madžarska in Poljska (1999),

Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška (2004),

Albanija in Hrvaška (2009),

Črna gora (2017)

Številne druge države so sklenile partnerske sporazume z Natom. Izrael je de facto članica Nata na podlagi sporazuma, doseženega leta 2003. Po drugi strani so ZDA vzpostavile vrsto vojaških zavezništev na regionalni osnovi.