Ko je avtor teh vrstic pred časom preverjal govorice, ali se Stojan Petrič, lastnik Kolektorja in Dela, res podaja tudi v orožarsko industrijo (posli, povezani z državnim orožarskim holdingom Dovos), so iz Petričevega poslovnega kroga prišle "presenetljive" informacije. Da ima Petrič do orožarske industrije osebne moralne zadržke, zato je sodelavcem naložil, naj prvenstveno razmišljajo o vlaganju v farmacijo.

Bo pa Petrič moral že prihodnji mesec dokončno odločiti, kdo bo novi odgovorni urednik časnikov Delo in Slovenske novice. Sedanji, Bojan Budja, namreč odhaja v pokoj, umika pa se konec januarja. Češ, dovolj je bilo, 50 let novinarske kariere, mandat mu pravkar poteče, poleg tega se stanje na Delu spreminja, postajajo napol zadruga (25 odstotkov lastništva izčlenitvene družbe Delo mediji, d. o. o., bodo namreč - na podlagi zakona o delavskih zadrugah - "kupili" zaposleni, tako so se že večinsko odločili), zato naj bi bil zanj pravi čas, da to prevzame nekdo drug.

Po naših dosedanjih informacijah se ponujajo štirje, ki stojijo pred Petričevimi vrati: Janez Tomažič, sicer nekdanji novinar Financ, ki naj bi bil zaradi tega že na robu živčnega zloma (pred kratkim, spomnimo, sta z Budjo intervjuvala Petričevega prijatelja in ljubljanskega župana Zorana Jankovića; mimogrede, iz Dela je slišati, da intervju "ni bil ravno najbolj bran"), novinar Nejc Gole, nekdanji piarovec Kolektorja in samooklicani "medijski strateg" Gregor Knafelc, ki je enkrat že bil odgovorni urednik Dela, a se mu ni izšlo, in Jernej Suhadolnik, športni novinar Dela, no, zdaj vodi tudi spletno Delo, ki naj bi za uredniško funkcijo lobiral prek Aleksandra Čeferina, predsednika Uefe. Razumljivo, že dolga leta je - prek intervjujev in člankov - pravzaprav nekakšen Čeferinov domači govornik, zato gre verjeti, da bo Čeferin sugeriral Petriču, naj postavi Suhadolnika, čeprav naj bi Tomažič pri zaposlenih užival večjo podporo. Kakorkoli, na Delu naj bi za izbor odgovornega urednika pripravili interni razpis.

Za Delom naj bi bilo sicer uspešno poslovno leto, kar niti ni tako čudno, glede na astronomske zneske, nepredstavljive doslej, s katerimi Golobov ožji krog - pred volitvami - dobesedno zaliva zavezniške medije, ampak z denarjem davkoplačevalcev in iz proračunskih virov, seveda. Po javno dostopnih podatkih (Erar, drugi mediji), na primer, je Petričevo Delo v prvih decembrskih dneh samo od treh državnih energetskih podjetij (HSE, Gen, Eles) pokasiralo okoli 11.000 evrov na dan (!) ..., kje je še vse ostalo. Pri čemer nekateri politično podprti finančni tokovi do podpornih medijev sicer sploh niso vidni, vsaj s prostim očesom ne.

Kar zadeva branost in naklade, no, to je pa čisto druga zgodba, v bistvu reality check. Dinozavrskega tiskanega Dela naj bi se prodalo le še nekaj tisoč naročniških izvodov, in to v Ljubljani, skupno število spletnih naročnikov Dela in Slovenskih novic, ki so ju za potrebe spletnega dosega že itak združili, pa naj bi se realno gibalo okoli številke 3.000, tudi njihovi podkasti so - milo rečeno - bolj skromno gledani oz. poslušani. A vse te prodajne cifre pri Petriču skrbno skrivajo, saj naj bi šlo za tako imenovano poslovno skrivnost.