Slovenija: dr. Dobnikar: COVID 19: Javni poziv zdravnikom in Zdravniški zbornici Slovenije

Članek

Objavljeno Sep 17, 2020

16. sep 2020 11:26 Uroš Dobnikar, dr. med.

Sedaj ko je minilo že kar nekaj časa od začetka epidemije, lahko bolj v miru, trezno in odgovorno in bolj od daleč pogledamo na vso situacijo. Izkazalo se je, da so bili epidemiološki modeli za covid-19 napačni.

* * *

Uroš Dobnikar, dr. med., foto: Sonja Buhvald

* * *

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Resnica je večna. In vedno najde pot na površje. Močni, na videz neprepustni ovoji strahu, nevednosti, manipulacije, koristoljubja, udobja ne morejo dolgo metati sence na človeško zavest. Kajti človek se slej ko prej prebudi! Bolj kot se nanj pritiska, bolj kot se mu jemlje svoboda življenja, prej se zave resnice. In zbudi se iz spanja.

Prav to se dogaja sedaj, v teh burnih časih. Ljudje se prebujamo iz globokega spanca. Budnica covid pandemije nas je pošteno stresla in spremenila naša življenja na globalni ravni. Toksični veter strahu pred boleznijo in smrtjo je po celem svetu prežel naše misli in občutke. Globalni mediji so v našo zavest posejali informacijo o novem smrtnonosnem virusu, ki lahko uniči človeštvo. Panika in strah sta tako močno posegla v naša življenja, da smo sprejeli vse, kar so nam voditelji ukazali. Ostali smo doma, nismo se družili, dotikali, zaprli smo šole, zapečatili igrala, začeli smo se bati drug drugega, zaprli smo svoja podjetja, ostali brez služb, starejše smo zaprli v osamo v domove, zdravstvena oskrba se je zmanjšala na minimum, odpadale so tudi nujne kirurške operacije in posegi. Nadeli smo si maske in pričeli dihati svoj izdihani zrak. Naši voditelji so nam govorili, da se borijo za vsako življenje. Ustvaril se je test in testirali smo čim več ljudi. Pričeli smo šteti pozitivne in mrtve. Ustvarili smo grozljive abstraktne epidemiološke modele, ki so napovedovali samo najslabše ...

Zdravniki nosimo posebno poslanstvo. To poslanstvo je pomagati ljudem, da so zdravi. To je naš prispevek, naše darilo za ta svet. Biti zdravnik tudi pomeni biti učitelj – naučiti človeka, kako bo prišel do zdravja in kako ga bo ohranjal. Ja, posebno poslanstvo je biti zdravnik. Posebno odgovornost do življenja nosimo v naših srcih. Ljudje nam zaupajo, kajti z njimi smo vse življenje – od rojstva do smrti. Zato je pomembno, da v naših srcih sije svetloba. Da živimo resnico. Da raziskujemo in iščemo informacije, ki so resnične, znanstveno utemeljene in potrjene. Pa čeprav se ne ujemajo s trenutno politično propagando, z interesi kapitala ali kakršno koli manipulacijo. Naša vest je tista, ki bo vedno potisnila resnico na plan. Skrajni čas je, da se tudi zdravniki v Sloveniji začnemo spraševati zakaj in skupaj razblinimo te ovoje teme, ki človeku ne pustijo, da bi bil svoboden in zdrav. V nekaterih državah so se zdravniki pričeli združevati in ustanavljajo gibanja, preko katerih ljudem predstavljajo neodvisne in resnične, necenzurirane informacije o covid pandemiji.

V Nemčiji so zdravniki in znanstveniki ustanovili covid-19 zunajparlamentarno preiskovalno komisijo ACU (Außerparlamentarischer Corona Untersuchungsausschuss). V Španiji deluje skupina Doctors for truth. V Ameriki deluje skupina Frontline doctors. Na Nizozemskem je 2000 zdravnikov in zdravstvenih delavcev napisalo javno pismo, v katerem opozarjajo na škodljivost uvedenih ukrepov. Vedno več zdravnikov in neodvisnih organizacij govori o tem, da je covid-19 pandemija prenapihnjena, da ne dobivamo pravih informacij o tem, kaj se zares dogaja, da diagnostika, statistika, zdravljenje in ukrepi, ki se ob tem sprejemajo, niso podprti z znanstvenimi dognanji. Vedno bolj se govori o škodljivih posledicah, ki uničujejo življenja ljudi zaradi ukrepov, ki niso bili sprejeti na osnovi znanstvenih dognanj.

Vedno več ljudi, ki niso zdravniki ali zdravstveni delavci, se prebuja in preko najrazličnejših informacijskih in socialnih mrež raziskuje dogajanje v zvezi s covid pandemijo. Razočarani in jezni ugotavljajo, da državni organi in uradna stroka ne naredijo dovolj, da bi ljudem predstavili resnične informacije, podatke in raziskave, ki bi znanstveno utemeljile in potrdile vse ukrepe, ki se izvajajo. Pozivajo vlado, pozivajo nas zdravnike, da odpremo oči, srca in pogumno povemo to, kar mislimo. To je tudi naša dolžnost. Naša vest. Tako smo zaprisegli. Delovali bomo v najboljše dobro pacienta, človeka! Varovali bomo fizično, psihično in duševno zdravje človeštva!

Pa začnimo. Rad bi vam predstavil nekaj temeljnih dognanj, vprašanj in problemov, ki bi se jih po mojem mnenju vsak zdravnik in raziskovalec na tem področju moral zavedati in jih pričeti raziskovati. In potem dati jasne, verodostojne odgovore ljudem, ljudstvu, ki to željno od nas pričakuje!

1. Je test, s katerim ugotavljamo okužbe s SARS- CoV- 2, verodostojen?

Vsa ideja epidemije sloni na RT-PCR testu, ki skuša iz brisa nosu ali žrela potrditi prisotnost delcev RNA virusa. Če so v vzorcu prisotni nukleotidi, ki so v podobnem zaporedju kot pri SARS-CoV- 2, bo test pozitiven. Problem je, da to zaporedje nukleotidov predstavlja le en promil genoma SARS-CoV- 2 in da se lahko to zaporedje nukleotidov nahaja tudi v človeških celicah, bakterijah in drugih virusih. Torej s tem testom ne iščemo in potrjujemo prisotnosti virusa SARS-CoV- 2! Potrjujemo samo prisotnost majhnega delca, fragmenta virusa. S tem testom ne moremo zanesljivo dokazati, da je nekdo okužen s SARS-CoV- 2!

Specifičnost in senzitivnost testa je zelo slaba. Zakaj potem uporabljamo ta test in na njegovi osnovi označimo ljudi za okužene in jih s tem zapremo v karanteno? Brez klinične slike? Ali je to evidence - based? Je to znanstvena metoda? Samo na osnovi PCR testa postaviti klinično diagnozo? Smo v Sloveniji naredili študijo, ki bi zanesljivo potrdila verodostojnost RT-PCR testa za diagnosticiranje covid bolezni? Smo izolirali SARS- CoV-2 virus pri pozitivnih pacientih? Kaj nikogar ne preseneča dejstvo, da je večina okuženih/pozitivnih asimptomatskih? Imamo opravka s pandemijo pozitivnih testov?

2. Zakaj je večina okuženih brez znakov bolezni?

Iz podatkov številnih statističnih raziskav je sedaj jasno, da do 80 % okuženih bolezen preboli asimptomatsko, brez znakov bolezni. Uradna stroka trdi, da si lahko okužen in da hkrati nimaš simptomov. Je to znanstveno sprejemljivo? Je to dokazano z verodostojnimi študijami?

3. Ali lahko človek, pri katerem je bil test na covid pozitiven in je popolnoma zdrav, prenaša virus na druge?

Ali imamo znanstvene dokaze o tem, da zdravi ljudje prenašajo kužne bolezni? Imamo znanstveni dokaz o tem, da je zdrava oseba prenesla SARS-CoV- 2 virus na drugega človeka? Kolikšna je verjetnost, da ima oseba s pozitivnim testom sploh virus v sebi (glej 1. točko)?

4. Je bil virus SARS- CoV- 2 izoliran pri bolnikih z boleznijo covid-19?

Ali lahko kdo najde verodostojne znanstvene raziskave (ponovljene v različnih državah), v katerih so izolirali, očistili in potrdili virus pri ljudeh, ki so bili pozitivni na PCR testu?

5. So vsi Kochovi postulati zadoščeni, da lahko zagotovimo povezavo med SARS- CoV- 2 virusom in boleznijo covid-19?

Ali lahko kdo najde verodostojne znanstvene raziskave, ki to potrjujejo?

6. Je bolezen covid-19 res tako nevarna, kot nam je bilo predstavljeno?

Številne študije po svetu sedaj kažejo na to, da je smrtnost zaradi covid-19 podobna smrtnosti zaradi sezonske gripe. Te raziskave so na osnovi protiteles v naključnem vzorcu populacije pokazale, da je število prebolelih dosti višje, kot smo si mislili. SARS- CoV- 2 spada v družino prehladnih virusov. Ali sploh lahko vemo, koliko ljudi je že prebolelo okužbo? Koliko ljudi okužbo premaga s pomočjo celičnega imunskega odgovora, ki v krvi ne pušča protiteles? Kolikšna je stopnja navzkrižne imunosti z navadnimi prehladnimi virusi? Glede na to, da velika večina ljudi ¨bolezen¨ preboli brez simptomov in da je stopnja preživetja več kot 99 %, bi bilo smiselno ljudi obvestiti, da to ni smrtnonosen virus, zaradi katerega moramo biti prestrašeni in uvajati represivne ukrepe.

7. Koliko ljudi, ki so uradno umrli zaradi covid19, je dejansko umrlo zaradi okužbe z virusom SARS-CoV-2?

Statistike kažejo, da zaradi covid19 umirajo predvsem starejši ljudje s kroničnimi boleznimi. Vedno več informacij prihaja na dan (na globalni ravni), da statistike, ki kažejo stopnjo smrtnosti zaradi covid-19, niso resnične - da okužba s SARS- CoV- 2 ni vedno povzročila smrti pri teh ljudeh. To pomeni, da so umrli zaradi drugih vzrokov. Tudi na naši javni televiziji smo lahko slišali od strokovnjakov, da bi kar nekaj covid pacientov, ki so umrli, umrlo tudi brez te okužbe. To pomeni, da vsi covid pacienti, ki umrejo, ne umrejo zaradi covid-19, temveč so v to statistiko všteti tudi pacienti, s covid-19?! Torej umrejo zaradi pridruženih bolezni in ne zaradi okužbe z virusom. Imamo podatke o tem, koliko obdukcij, ki bi potrdile smrti zaradi Covida, je bilo opravljenih? Sklepamo lahko, da se manipulira s številkami in da se lažno predstavlja višja umrljivost. S tem se straši populacija v Sloveniji in po svetu.

V čim krajšem času naj se neodvisno raziščejo in objavijo resnični podatki!

8. Zakaj se obnašamo, kot da obstaja samo bolezen covid-19?

V času covid epidemije smo pozabili na vse drugo. Obstaja samo covid, vse se vrti okrog covida, zapiramo oddelke, prerazporejamo kadre, prestavljamo ambulantne preglede, omejujemo dostop do osebnih zdravnikov in zdravstvenih storitev in ne opravljamo posegov, diagnostike in operacij, ki bi jih morali. Koliko škode s tem nastaja? Koliko ljudi je zaradi tega umrlo – ali pa še bo? Koliko ljudi bo zaradi tega imelo trajne posledice? Koliko ljudi zaradi tega manj kvalitetno živi?

Smo pozabili na načelo primum nil nocere (najprej ne škodi)? To načelo je še vedno temelj medicine!

Se vam ne zdi malo nenavadno, da te "nove" bolezni ne primerjamo z drugimi boleznimi? Na primer z gripo. Kakšna je primerjava obolevnosti, klinične slike, umrljivosti, zapletov v primerjavi z gripo in drugimi respiratornimi boleznimi? Zakaj se pri epidemijah z gripo nikoli niso uvedli takšni ukrepi kot sedaj? Ljudje lahko dobijo bolj realno sliko o neki bolezni šele, če jim predstavimo primerjavo z njim poznano boleznijo.

Precej bolezni obstaja, ki bi jih lahko s tako agresivno kampanjo poročanja, štetja, analiziranja in predpostavljanja in uvajanja strogih ukrepov naredili bolj strašljive, kot je covid-19. Zakaj je epidemija covid bolj pomembna od epidemije rakavih obolenj, zaradi katerih umre dosti dosti več ljudi? Ali pa od epidemije avtoimunih in drugih kroničnih bolezni? Pa epidemije alkoholizma in mentalnih bolezni? Pa borelije in klopnega meningitisa? Od epidemije srčno žilnih bolezni? Kaj pa lakota? V enem letu na svetu samo zaradi lakote umre 3 milijone otrok! Menim, da je na to temo potrebna odkrita zdravniška razprava na najvišji ravni. S tem bomo morda popravili ali vsaj olajšali vse negativne posledice ukrepov.

9. Kako pomembno je zdravje ljudi?

V času epidemije nihče ne govori o zdravju. Vse se vrti okrog strahu pred boleznijo in iskanja zdravila in cepiva. A smo pozabili, da zdravi ljudje težko zbolijo in prenašajo viruse? Ali ni to prva stvar, ki jo moramo predlagati ljudem in našim pacientom? Poskrbeti, da si zdrav, srečen, poln energije, da se giblješ na svežem zraku, piješ čisto vodo in ješ zdravo, svežo hrano? Da odstraniš stres iz svojega življenja. Ali nismo dolžni pozvati državo, da očisti našo deželo vseh strupov, pesticidov, toksičnih delovnih mest, odvečnega elektromagnetnega sevanja, da očisti zrak, našo zemljo in naše vode?

Ja, človek, ki je zdrav, poln življenjske energije, brez stresa, srečen, ki ima dobre odnose z drugimi in živi v čistem okolju brez strupov – tak človek ima zdrav imunski sistem in težko zboli. In težko prenaša viruse na druge. Ali ni to prva stvar, ki bi jo morali odrediti ljudem kot obvezno? Biti zdrav!?

10. Je obvezno nošenje mask smiselno in varno?

Obvezno nošenje mask pušča močan zdravstven in psihosocialen pečat. Ampak ali je to sploh potrebno in smiselno, sploh sedaj, ko že vemo, da ta virus ni bolj nevaren od drugih že znanih virusov? Ali obstaja znanstvena raziskava, ki bi pokazala, da nošenje mask in različnih doma narejenih tkanin (prepustnih za viruse) v splošni zdravi populaciji preprečuje prenašanje virusa SARS-CoV- 2? Kako lahko zagotovimo ljudem, da so z masko na ustih varni pred virusom? Smo naredili varnostne študije, ki bi pokazale, da večurno nošenje obrazne maske ne škodi zdravju? Ali pa da maske, ki jih ljudje nosijo poljubno dolgo, v njih kihajo, jih dajejo v žep, puščajo na mizah, res ne postajajo žarišča patogenih klicev in strupenih snovi?

Kako varno je dolgotrajno nošenje mask, sploh pri ljudeh, ki so fizično aktivni? Ali pa pri ljudeh s kroničnimi boleznimi? Se zmanjša vnos kisika? Pride do hiperkapnije? Se poruši acidobazno ravnotežje? Se poveča koncentracija stresnih hormonov?

Dolžni smo napraviti raziskavo o varnosti dolgotrajnega nošenja mask in ljudem predstaviti rezultate. Primum nil nocere!

11. Je cepivo res edina in najboljša rešitev?

Videti je, kot da je cepivo glavni cilj te pandemije. Že od samega začetka poslušamo, da bodo ukrepi potrebni tako dolgo, dokler ne bo cepiva. Na osnovi katerih znanstvenih temeljev (sploh ob upoštevanju dejstva, da velika večina ljudi bolezen preboli brez simptomov) so zgrajena ta predvidevanja? Bo cepivo varno in učinkovito? Bo cepivo za RNA virus, ki hitro mutira, res zaščitilo prebivalstvo? Bomo, preden bomo pričeli cepivo vbrizgavati v ljudi, zahtevali, da se opravijo stroge varnostne študije, ki bodo vključevale placebo? Bomo naše oblasti spomnili, da je Stranka za zdravo družbo pred kratkim vložila kazensko ovadbo zoper JAZMP (Javno agencijo za zdravila), ker ta ne dovoli vpogleda v varnostne študije za že obstoječa cepiva na našem trgu?

Ali veste, da je nedavno italijanska nevladna organizacija Corvelva izvedla raziskavo vsebnosti obstoječih cepiv na tržišču? Ugotovili so, da cepiva vsebujejo aluminij, živo srebro, visoke koncentracije DNK človeških zarodkov, retroviruse, proteine, ugotovili so odsotnost nekaterih antigenov ...? Bomo zahtevali neodvisno analizo čistosti cepiva za SARS-CoV-2? In že obstoječih cepiv? Bomo zahtevali, da je proizvajalec cepiva neprofitna organizacija, ki deluje v dobro človeštva?

Bomo glede na to, da je SARS- CoV- 2 nenevaren za splošno populacijo, dopustili, da se uvede obvezno cepljenje?

12. Ali 5G negativno vpliva na zdravje?

Hkrati s pandemijo COVID 19 se dogaja globalni projekt implementacije 5G telekomunikacijskega omrežja. Elektromagnetno sevanje, ki ga ustvarjajo telekomunikacijske naprave, negativno vpliva na zdravje ljudi in drugih živih bitij. To so potrdile številne znanstvene študije. Na tisoče zdravnikov, znanstvenikov in strokovnjakov z vsega sveta poziva in opozarja na nevarnost uvedbe globalnega 5G omrežja. Lahko elektromagnetno sevanje oslabi imunski sistem človeka? Ga lahko naredi dovzetnega za okužbo? Lahko povzroči simptome, ki so podobni gripi? Lahko povzroči nastanek rakavega obolenja? Imamo jasne odgovore na ta vprašanja?

Poznamo raziskave, ki bi z znanstveno metodo dokazale, da je ta tehnologija varna za ljudi in ostala živa bitja? Bomo dopustili, da se izvede globalni neznanstven poskus z ljudmi brez predhodnih varnostnih študij? Bomo od naših vodilnih zahtevali, da se te študije opravijo, in bomo s tem zaščitili ljudi in njihovo zdravje pred potencialnimi škodljivimi učinki?

Dogaja se globalni eksperiment, ki ni osnovan na znanstveni metodi in spodkopava integriteto človeka, vpliva na počutje, zdravje in svobodo ljudi. Zdravniki, ki nevede sodelujemo v tem projektu, izgubljamo zaupanje in kršimo moralno-etična načela, katerim smo se zaobljubili.

Zdravniki smo edini pravi varuhi zdravja ljudi. Smo glas obupanih ljudi, ki čakajo, da bomo spregovorili in zaščitili njihovo zdravje in integriteto. Ta položaj si zaslužimo samo, če smo resnicoljubni. Če v naših srcih sije svetloba! Zato pozivam vse vas, kolegice in kolegi, da se za trenutek ustavite, pogledate situacijo od daleč, poiščete znanstvene raziskave in skušate odgovoriti na vsa tu zastavljena vprašanja. Pozivam vas, da se povežemo, izmenjamo mnenja, informacije in podatke. Predlagam, da se ustanovi posebna preiskovalna znanstvena skupina, ki bo neodvisno podala trdna in jasna stališča glede covid pandemije in ukrepov, ki se izvajajo.

Prepričan sem, da imamo v Sloveniji odlične strokovnjake, ki bi lahko to verodostojno opravili. V ta namen pozivam Zdravniško zbornico Slovenije, da prevzame aktivno vlogo pri organiziranju take skupine. Slovenija ima sedaj priložnost, da se kot prva država na svetu postavi kot varuhinja zdravja človeka in vsega življenja in razsvetli sence korporativne represije, ki želi človeka zasužnjiti v bolezni, strahu, pomanjkanju in odvisnosti.

S tem bomo podprli izvajanje Strategije razvoja Slovenije 2030, katere cilj je: Slovenija, država kakovostnega življenja za vse!

Lepo vas pozdravljam in iz srca vam želim vse dobro.

Dr. Uroš Dobnikar, dr. med.

Poslano v vednost:
Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije
Tomaž Gantar, dr. med., minister za zdravje
Milan Krek, dr.med., NIJZ
Peter Svetina, varuh človekovih pravic
Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije

Preberite še ostale objave glede koronavirusa:

https://www.planet-lepote.com/dr-uros-dobnikar-covid-19-javni-poziv-zdravnikom-in-zdravniski-zbornici-slovenije?fbclid=IwAR1-NTMyr1yCkfeAYJHJZWVQt2G2LRm7WFDPlO6h9qeW_jL4Smj1yOd-o6E

https://www.youtube.com/watch?v=jNTKJJFcraY

Marjan Kogelnik FB 14. 10. 2020

t7fSpotnusmor ehd

Dr. Matjaž Figelj, dr. med., je specialist interne medicine, subspecialist in magister paliativne medicine, ki dela v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica, je zopet direktno podal dejstva o covidu - 19

Vredno branja do zadnje besede. Resnica velikokrat boli, čas je, da se zbudimo in jo živimo.

Hvala za ta zapis!

Sedem resnic za učinkovito spopadanje z

epidemijo covida-19

Strategija spopadanja z epidemijo covida-19 pomembno vpliva na življenje dveh milijonov ljudi v Sloveniji. Da bo učinkovita, mora biti zasnovana na prepričljivih predpostavkah, ne na lažeh. Pri snovanju strategije bi morali upoštevati sedem osnovnih resnic.

Smo družba 21. stoletja, ki se razlikuje od družb iz časov, ko so bili omejevalni ukrepi (karantena v pristaniščih) edina strategija za preprečevanje vnosa kužnih bolezni v skupnost. Tedaj so bili posamezniki dolžni spoštovati omejevalne ukrepe, danes imamo pravico, da jih ne spoštujemo. Posameznik, ki je zaprošen (omejevalnih ukrepov ne odrejamo), da gre v karanteno, žrtvuje svobodo in socialno varnost (dohodke, izguba službe) za dobro skupnosti. Medicinska etika se senzibilno odziva na omenjeno »neravnovesje« z etičnim načelom recipročnosti. Če posameznika zaprosimo, da omeji svojo svobodo v korist skupnosti, smo moralno zavezani, da mu z recipročnimi dejanji omogočimo spoštovanje omejevalnih ukrepov. V primeru karantene smo moralno obvezani, da mu zagotovimo nadomestilo izpadlega dohodka in zajamčimo, da ga bo delovno mesto počakalo. Kaj lahko v zameno ponudimo otrokom? Z restriktivnimi ukrepi jim ne dovolimo več njihovega temeljnega bistva, da so otroci. Cele razrede zelo verjetno zdravih otrok za deset dni zapiramo v stanovanja, ko sošolec zboli. Ali recipročno dejanje v tem primeru sploh obstaja? Ali lahko otroke žrtvujemo?

Epidemija ogroža naša življenja. V kolikšni meri? Letos bo na svetu zaradi covida-19 predvidoma umrlo milijon ljudi (zaradi preglednosti številke zaokrožam; nadaljnji razmislek temelji na dosedanjih izkušnjah s potekom epidemije). Je številka velika ali majhna? Postavimo jo v kontekst. Na svetu vsako leto umre en odstotek populacije – 80 milijonov ljudi. Zaradi covida-19 bo letos predvidoma umrlo 1,2 odstotka več ljudi kot običajno. »Letna svetovna umrljivost« se bo z enega odstotka zvišala na 1,01 odstotka. V Sloveniji letno umre 20.000 ljudi, zaradi covida-19 jih bo letos verjetno umrlo dodatnih 240, v mestni občini Ljubljana se bo običajna številka 2900 umrlih zvišala za 35, v mestni občini Nova Gorica pa se bo številka umrlih 310 zvišala za 3,5. Med umrlimi zaradi covida-19 so večinoma ljudje v zadnjem obdobju življenja, ki bi tudi brez covida kmalu (tedni, meseci) umrli.

Epidemiološki ukrepi epidemije ne odpravljajo, jo zgolj podaljšujejo. Kužne bolezni, ki je prisotna v družbi, s karanteno ne moremo odpraviti. S karanteno le preprečujemo vnos kužne bolezni v družbo. Odločitev za spomladansko splošno karanteno je bila predvidljiva napaka. Problem epidemije smo prenesli na kasnejše obdobje in ob tem povzročili veliko škode. Potek epidemije je pomembno opredeljen z gostoto prebivalstva. V New Yorku se je epidemija hitro razplamtela, število imunih po preboleli okužbi je hitro naraslo, epidemija se je hitro umirila. V razpotegnjeni prekmurski vasi se bo epidemija širila počasi, imunost prebivalcev bo naraščala počasi, epidemija se bo zelo počasi umirila. Na potek epidemije vplivamo tudi z epidemiološkimi ukrepi – zelo restriktivni ukrepi bolj upočasnijo potek epidemije kot manj restriktivni. Trenutna strategija bo epidemijo v Sloveniji razvlekla predvidoma na več let. Okužbi ne bomo ušli, le kasneje se bomo okužili.

Epidemija je minimalen medicinski problem. Če sploh je. Zdravila proti virusu nimamo. Podporno zdravljenje (na primer ventilator, dializa…), ki je del medicinske obravnave bolnikov s težko potekajočimi boleznimi, ne le bolnikov s covidom-19, je rutina, ne problem. Epidemija zelo verjetno ne bo postala zdravstveni problem zaradi morebitnih prevelikih potreb po zdravstveni oskrbi bolnikov s covidom-19 (gostota prebivalstva v Ljubljani je bistveno nižja kot v Bergamu in New Yorku). Če pa bodo take potrebe nastale, triaža, del zdravniškega vsakdana, ni medicinski izziv.

Kritična distanca do znanosti in široki pogledi. Ni vse zlato, kar se sveti. Raziskovalci in uredniki strokovnih medicinskih revij poudarjajo, da je kakovost mnogih raziskav v povezavi s koronavirusom, objavljenih tudi v uglednih medicinskih revijah v obdobju koronahisterije, nizka. Rezultati nekakovostnih raziskav pa niso relevantni. Izkušnja z zdravilom za gripo Tamiflu, ki se je po sistematski analizi vseh opravljenih (tudi skritih) raziskav (dokaz z največjo težo v medicini) izkazalo za neučinkovito pri zdravljenju gripe, nas svari, da opreznost ni odveč. Ozek pogled, usmerjen v izsledke raziskav v povezavi s koronavirusom, nam ni dovolj v pomoč – kljub ogromnemu številu raziskav epidemija vsepovsod po svetu nadaljuje svojo pot. Prepustimo znanost raziskovalcem. Potrebujemo širše poglede.

Epidemija je moralno-etični problem. Žal spregledan. Medicinski stroki moramo biti hvaležni, da nas je informirala o treh pomembnih dejstvih: zdravila za covid-19 nimamo, z epidemiološkimi ukrepi epidemije ne moremo odpraviti in virus bo ostal med nami. Medicina se tu konča. Kako naprej? Poiskati moramo pot, ki bo za kar se da veliko ljudi čim manj boleča. Izbiramo lahko med dvema možnostma: ali naj z zelo restriktivnimi ukrepi prerazporedimo število žrtev na daljše obdobje (le navidezno bomo imeli manj žrtev) in z ostrimi ukrepi družbo ohromimo ter znižamo kakovost življenja? Ali pa naj z blagimi, manj restriktivnimi ukrepi živimo kakovostno, zavedajoč se, da bo število žrtev epidemije skoncentrirano v krajšem obdobju (navidezno bo zato žrtev več)? Dejstvo, da bodo zelo restriktivni ukrepi povzročili socialno katastrofo, nam bo olajšalo izbiro. Izbira poti bo odvisna od naših vrednot – od tega, kaj v življenju cenimo. Stroka nam pri omenjenih odločitvah ne more pomagati. Odločitve, oblikovane na podlagi vrednot, so moralno-etične. Zato je epidemija moralno-etični problem. Družba se bo na podlagi svojih vrednot odločila, kako naprej. Odločitve bomo uskladili, ukrepe za obvladovanje epidemije pa prilagodili odločitvi. Odločevalci so lahko le moderatorji omenjenega procesa. Čas je torej, da se zdravstveni strokovnjaki vrnemo v zdravstvene ustanove in da se epidemiologom zahvalimo za njihovo pomoč in sodelovanje.

Vrednota naj bo človek, ne življenje. Odločevalci v bran restriktivnim ukrepom pogosto ponujajo dejstvo, da je zdravnikom življenje sveto, da šteje vsako življenje. Prepričanje, da je življenje (in ne človek) vrednota, zlahka vodi v napačne zaključke: nesmiselno podaljšujemo življenja bolnikov v zadnjem življenjskem obdobju in jim s tem povzročamo trpljenje; med epidemijo se odločamo za zelo restriktivne, praktično neizvedljive in dolgoročno nevzdržne ukrepe, ki povzročajo več škode kot koristi; ker imamo pred očmi le življenje, odnos do človeka postane nepomemben – z lahkoto smo neprijazni, neiskreni, poniževalni in nespoštljivi. Zavedanje, da mora biti vrednota človek (in ne življenje), bo izzvalo nasprotno vedenje: v zadnjem življenjskem obdobju bomo bolnikom ponujali udobje, lajšali bomo njihovo trpljenje; med epidemijo se bomo odločali za blage, smiselne, izvedljive in dolgoročno vzdržne ukrepe, ki ne bodo povzročali škode; do ljudi bomo prijazni, iskreni, sočutni in spoštljivi. Tudi v ženevski deklaraciji, ki je današnjemu času prilagojena Hipokratova prisega, je vrednota človek – deklaracija poudarja pomen človečnosti, dostojanstva in spoštovanja bolnika ter njegove avtonomije; govori o spoštovanju, ne svetosti življenja; opozarja, da »svojega medicinskega znanja niti pod prisilo ne bom uporabljal za namene kršenja človekovih pravic in svoboščin«.

Medtem ko razmišljamo, s kakšnimi ukrepi bomo obvladovali epidemijo, se je družba že odločila. Učitelji in starši želimo, da otroci hodijo v šolo, mladina se želi zabavati, odrasli kljub epidemiji hodimo v službo, 3000 vernikov na Brezjah si želi verskih obredov, družine želijo obiskovati starostnike v domovih ostarelih, veliko nas je dopustovalo… Vsi želimo živeti življenje. Družba je strategijo spopadanja z epidemijo zgradila na čvrstih temeljih: naš beton je sprejetje dejstva, da moramo z epidemijo živeti in poskrbeti za prihodnost naših zanamcev; naše jeklo je upanje, da ne bomo prav mi žrtve virusa. Solidarno (brez prisile) smo za našo vizijo pripravljeni žrtvovati celo življenje. Družba je težko domačo nalogo opravila. Z odliko. Ko bodo domačo nalogo opravili tudi odločevalci, bomo zmagali. Tedaj bo NIJZ s spleta umaknil tone nesmiselnih priporočil, v katerih se bomo, kot pravi odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak, zadušili. Nadomestili jih bodo z jasnim, univerzalnim sloganom: »Škoda, simply clever.« Ne, ne, ne, opravičujem se: »Epidemija, preprosto, s pametjo.«

Matjaž Figelj, dr. med., je specialist interne medicine, subspecialist in magister paliativne medicine, ki dela v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica.

Sep 17, 2020