Objavljeno Sep 21, 2020
Zdravniki z vestjo so spregovorili o COVIDU 19. Bolj kot vlada zaostruje ukrepe, bolj se razkriva, to kar je res. V oddaji spregovorijo zdravniki in strokovnjaki, ki govorijo iz srca.
Vas zanima, kakšna so mnenja priznanih slovenskih zdravnikov in drugih strokovnjakov glede celotnega dogajanja ob Covid 19?
Za vse nas so spregovorili: dr. med. Eldar Magomedovič Gadžijev, dr. med. Uroš Dobnikar, dr. med. Matjaž Figelj, dr. med. Sebastijan Piberl, dr. med. in dipl.bio. Živan Krevel, dr. dent.med. Gregor Knafelc, dr.fil. Milan Hosta in Srečko Šorli, raziskovalec cobiss 91689
Premierno jim prisluhnite v predstavitvenem napovedniku:
Vsem, ki boste to želeli, bodo v prihodnjih dneh dostopna pomembna dejstva.
Priznani strokovnjaki bodo z vsemi nami delili svoje znanje, razlage in poglede.
Zagotavljamo vam veliko izjemno pomembnih informacij, ki so bile do sedaj neslišane. Prosimo vas, da jih delite med vse tiste, za katere menite, da jih morajo slišati in med vse tiste, za katere vam je mar.
Ker je to naša skupna odgovornost, ker je to najmanj kar lahko naredimo za vse nas in za našo prihodnost.
Voltaire: "Odgovorni smo za to, kar naredimo, ampak odgovorni smo tudi za to, česar ne naredimo!
Gibanje Triglav
Anonimen zapis na FB 9.10. 2020
Zaupanje
Najprej naj se zahvalim strokovnjakom za namige pri pisanju tega zapisa. Morda kdo vsebini ne bo zaupal ker jih ne izpostavim z imenom in priimkom, a za nekatere enostavno (še) ni pravi čas. V poplavi različnih objav tako v medijih kot tudi na družbenih omrežjih, je včasih težko najti uravnotežene in, če želite, ne-navijaške prispevke. Sam poskušam poiskati relevantne sogovornike, ki s svojim delom in strokovnostjo dejansko vlivajo zaupanje pri laični javnosti.
Ta teden se je torej zgodilo: tokrat je bil vladni govorec za korona-krizo sam predsednik vlade Janez Janša. V namerni kaos informacij, odlokov, zakonov in ukrepov je prišel narediti red. Ker naj bi bil predsednik vlade vrh zaupanja državljanov, nam je za lažje razumevanje postavil semaforje, da bomo natančno vedeli, kdaj ustaviti naša življenja. Seveda pri tem ni pozabil na »radarje«, da bo neubogljive državljane lahko kaznoval in discipliniral. Že v osnovi se seveda moramo vprašati, kateri strokovnjaki (z imenom in priimkom) so pri pripravi novih ukrepov sodelovali in kateri so bili strokovni kriteriji za postavljanje posameznih mejnih vrednosti, oz. ali se je stroka naslanjala na kakršenkoli primer iz tujine. Našel sem primer Francije, ki je tudi uvedla »semaforiziranje« ukrepov. Sami ukrepi ob posamezni barvi so relativno podobni, vendar pa če se naši »rdeči« ukrepi začnejo pri 140 okuženih na 100.000 v zadnjih 14 dneh (incidenca), se v Franciji začnejo pri 250, ob tem pa mora biti vsaj 100 primerov v kategoriji starejših, ki so najbolj ogroženi. Razlika je očitna. Drugi zelo pomemben kriterij je razpoložljivost in zasedenost postelj na intenzivni negi. V Franciji je prag postavljen pri 30% zasedenosti vseh postelj na intenzivni negi s covid pacienti. Minister Tomaž Gantar je v tweetu 25. marca zapisal, da je v Sloveniji na voljo 539 postelj za bolnike s covid boleznijo, z možnostjo povečanja števila na 1000. Koliko od teh postelj je na intenzivni negi se dr. Gantar in dr. Beovičeva (200 postelj) že marca nista zmogla uskladiti. Po mojih informacijah je bila prava številka nekje okoli 160. Ne vemo pa kaj 160 postelj pomeni v primerjavi z vsemi posteljami na intenzivnih negah po Sloveniji, zato prave primerjave s Francijo ne moremo napraviti. Dejstvo pa je, da če oblast, ki se je morala zavedati potencialnega drugega vala, od takrat za ta smrtonosni virus ni vzpostavila nobene dodatne postelje za covid na običajnih oddelkih in na intenzivni negi, to še vedno pomeni, da je trenutno na intenzivni negi zasedenih 13% postelj (21 oseb), ukrepi pa že lezejo v »rdeče«. Glede na to, da se v zadnjem tednu napoveduje prihod apokalipse, se je potrebno vprašati, kaj je vlada počela od poletja. Ker se je v prvem valu pokazalo, da je največ težav povzročalo akutno pomanjkanje kadra na vseh nivojih, bi bilo vlado potrebno vprašati, kako je reorganizirala zdravstveno službo, koliko tečajev iz obvladovanja bolnišničnih okužb je organizirala, koliko dodatnega kadra je izšolala za delo v DSO in koliko kadra je usposobila za delo po intenzivnih enotah. Verjetno bi znali na to temo povedati bore malo, saj so se celo poletje ukvarjali s karantenizacijo prebivalstva, izdajanjem odločb…, za kar je šlo ogromno kadrov in sredstev, učinek pa je bil milo rečeno vprašljiv, glede na vavčer-gnečo v naših najbolj izpostavljenih letoviščih, ki jo je napovedal famozni prelet vojaških letal ob zaključku epidemije.
V zadnjih letih smo zdravstveni stroki načeloma zaupali. Res je, da smo se ukvarjali s hudo korupcijo, tendenco k divji privatizaciji zdravstva, pomanjkanjem kadra, podplačanimi medicinskimi sestrami, pobegi zdravnikov v tujino, ..., a načeloma v samo strokovnost, razen ob relativno redkih zdravniških napakah, nismo dvomili. Pisal se je lanski februar, ko je po Sloveniji (in še kje) divjala ena hujših sezonskih grip. Najbolj pogosti tip le-te je bil relativno nov pandemski tip H1N1, ki je prizadel tudi mlajšo populacijo, ki ni imela razvite imunosti, po drugi strani pa je reagirala na okužbo zelo burno. Le-ta je tako oslabila imunski sistem, da so se zapleti pojavljali tudi pri tistih, ki so bili pred gripo zdravi, brez kroničnih obolenj. Virus je poškodoval dihala, nato pa je zaradi bakterijske infekcije prišlo do hude oblike pljučnice. Samo v treh tednih do sredine februarja, so laboratoriji potrdili 1320 primerov, s tem da takrat testiranje ni bilo samo po sebi umevno kot danes, ko načeloma testiramo vsakega, ki je slučajno morda bil v stiku z okuženim (ne obolelim). Predvidevalo se je, da je obolelih še bistveno več. Po uradnih poročilih so samo v UKC Ljubljana hospitalizirali 716 bolnikov, od teh se jih je kar nekaj borilo za življenje, bili so v komi, dihali so s pomočjo aparatov ali živeli z zunajtelesnim krvnim obtokom. Iz Maribora so poročali, da je 10 % obolelih potrebovalo intenzivno zdravljenje. Po dostopnih informacijah, je v Sloveniji v obdobju razsajanja virusa zaradi njega umrlo kar 190 ljudi, od tega 29 v UKC Ljubljana. Najmlajša žrtev je bil 38-letni moški, ki je pred gripo veljal za popolnoma zdravega. Strokovno razlago nam je takrat v medijih podala dr. Beovičeva, ki nam je svetovala obisk zdravnika brez odlašanja, obenem pa nam je svetovala tudi preventivne samozaščitne ukrepe, npr. samoizolacijo. Zdravstvena kriza je bila pojasnjena razumljivo, zdravstveni sistem pa je kljub velikemu navalu pacientov, normalno funkcioniral. Ljudje smo zaupali.
In potem je prišlo leto 2020... Po zagotovilih strokovnjakov je bil covid dejansko nekaj novega. Dostopne informacije govorijo o tem, da je epidemiološka stroka na bolezen, ki je imela potencial pandemije, opozarjala že januarja. Večina zdravnikov infektologov se je prvič srečala z večjim številom bolnih s pridruženo težko pljučnico, ki se zelo dolgo zdravi. Pri pandemskih gripah se namreč komplikacija s pljučnico večinoma konča z ozdravitvijo ali na žalost tragično v nekaj dneh. Tudi kužnost naj bi bila bistveno manjša kot pri covidu. Po besedah strokovnjakov, je ključna razlika med covidom in gripo ta, da smo se z mnogimi tipi gripe srečevali skozi celo življenje, medtem ko je covid nekaj povsem novega. Ob tem za gripo obstajajo tudi preverjena cepiva in učinkovita zdravila. Prav značilnost večkratne prekuženosti pojasnjuje, zakaj so v začetku tega leta za gripo zboleli otroci in mladi, saj naj bi večinoma krožil pandemski sev Hong Kong iz leta 1968, s katerim smo se starejši srečali že večkrat, medtem ko je bil za mlade nekaj povsem novega. Podobno (verjetno) velja tudi za covid, saj v tem trenutku nihče ne more vedeti, kaj v resnici pomeni, če se s covidom večkrat prekužimo v mladosti. Na takem razmišljanju temelji t.i. Švedski model spopada s covidom, ki naj bi bil na dolgi rok bistveno bolj učinkovit pri premagovanju bolezni. Usodnost covida seveda ni primerljiva s kugo ali hemoraškimi mrzlicami, kar bi nam rada iz popolnoma drugih vzgibov "prodala" oblast, ampak gre za obvladljivo bolezen z nizko smrtnostjo. Zaradi pristopa sodobne medicine, da rešuje življenja "za vsako ceno", ob različnih v preteklosti usodnih boleznih preživijo tudi ljudje, ki brez zdravstvenega sistema ne bi imeli nobenih možnosti. Njihova življenja vzdržujemo leta in leta, ne glede na kvaliteto življenja. Ali je to pravi pristop, je sicer popolnoma druga debata, velja pa, da je lahko vsaka običajna gripa, kaj šele covid ali bolj agresivna gripa, za te rizične skupine bolnikov usodna.
Znanja, kako se lotiti zelo kužnih bolezni v praksi, je imelo zelo malo zdravnikov. Nekatere prakse, ki so bile običajne ob izbruhih zelo nalezljivih bolezni še v Jugoslaviji, kot so znanja o načinih prenosa, ustrezna smiselna uporaba osebnih zaščitnih sredstev, ločitev vhodov za potencialno kužne v zdravstvenih ustanovah,... so bile več ali manj pozabljene in jih je bilo potrebno na novo ozavestiti. Obenem pa je stroko (ne le pri nas, ampak vsepovsod v Evropi) povsem nepripravljeno ujela še nastala situacija v DSO. Prva naloga epidemiologov pri epidemijah je upravljanje z javnostjo in javnim zdravjem, kar predvsem pomeni tehtanje tveganja, učinkov in posledic posameznih ukrepov, ter ocene dobrobiti posameznika proti dobrobiti javnosti. Ključnega pomena je, da ljudje ves čas situacijo razumejo in zaupajo stroki. Če ne razumejo, ob strašenju in grožnjah, najprej ubogajo, nato pa se neznansko upirajo.
V Sloveniji se je z menjavo oblasti zgodil zasuk pri komuniciranju z javnostjo. Nova vlada je s skrbno selekcioniranimi zvestimi kadri, na krilih zdravstvenega izgovora, začela spreminjati vse družbene podsisteme. Svojo strategijo ni gradila na zaupanju, ampak na strahu, represiji in nadzoru. S stalnim zasipanjem ljudi z apokaliptično zdravstveno nevarnostjo, se je lomastilo po vseh družbenih podsistemih kot so okolje, mediji, izobraževanje, kultura, šport, NVO,... Predvideni novi Zakon o nalezljivih boleznih, ki ga pripravlja vlada, je dokument, pri katerem bi morali pri vseh prebivalcih Slovenije tuliti vsi alarmi in bi moralo biti obvezno branje za vsakogar. Na žalost pa je realnost taka, da je pri večini ljudi stalna medijska kampanja zbudila le prastrah pred smrtjo. Uspešnost te kampanje se kaže v pristajanju večine ljudi na kršenje in v nekaterih primerih ukinjanje ustavno zagotovljenih človekovih pravic. V kolikor se je kdo izpostavil z drugačnim mnenjem, je bil brezkompromisno diskreditiran, marginaliziran in ožigosan za teoretika zarote, obenem pa je ostal brez relevantnih odgovorov na vprašanja, ki jih je postavil.
In kako naprej? Korona-kriza je dokončno razgalila ranljivost našega zdravstva. Ključna naloga odgovornih bi morala biti konsolidacija celotnega zdravstvenega sistema na vseh nivojih. Organizacijskemu in izobraževalnemu nivoju mora ustrezno slediti zagotovljeno vzdržno financiranje. Prav gotovo je to izziv, za katerega en mandat katerekoli vlade ne bo dovolj, zato bi moralo priti do konsenza med vsemi relevantnimi odločevalci, tako strokovnimi kot političnimi, da bodo ne glede na menjavo oblasti, sledili strokovno zastavljenim ciljem na tem področju.
Glede na to, da smo sredi korona-krize, je potrebno z uresničevanjem navedenih usmeritev potrebno pričeti takoj, da se lahko ustrezno poskrbi za tiste, ki bodo pač težko zboleli. Obenem pa morajo vsi preostali segmenti družbe, predvsem pa ostalega zdravstva ob upoštevanju zaščitnih ukrepov, funkcionirati normalno. Dejanska utišana stroka je mnenja, da v tem trenutku panika ni na mestu, bodo pa ljudje morali razumeti, da je prišel čas akutnih okužb dihal, kjer ima lahko prav vsak prehlad identične znake kot covid. Zato je potrebno smiselne ukrepe spoštovati, med te pa prištevajo predvsem osebne zaščitne ukrepe, kot so higiena rok in higiena kašlja, z zdravstvenim osebjem natančno usklajen obisk zdravstvenih ustanov v kolikor smo prehlajeni ali imamo celo več simptomov katerekoli okužbe dihal (kar pa ne sme pomeniti, da v primeru slabega počutja k zdravniku ne gremo), obisk DSO le, ko smo dejansko popolnoma zdravi, priporočajo pa vendarle tudi nekoliko zmernosti pri druženjih, ki se lahko sprevržejo v nekontrolirano popivanje. Zagovarjajo tudi cepljenje proti gripi z znanimi, preverjenimi cepivi. Kar se mi je zdelo zelo pomembno razmišljanje, je potreba po drugačnem pristopu v zdravstvu. Namreč, v tem trenutku se karantene odrejajo tudi zdravim zdravstvenim delavcem, ki so bili le v stiku s pozitivnimi, lahko obolelimi pozitivnimi ali zgolj asimptomatskimi pozitivnimi. To pomeni, da so ta hip doma zdravi, negativni zdravstveni delavci, za katere se čaka, ali bodo postali pozitivni in ali bodo zboleli ali ne. Ta pristop se bo moral v prihodnosti nujno spremeniti, saj morajo zdravi zdravstveni delavci v vsakem primeru (ali so kužni ali ne) znati preprečevati prenos okužbe v okolico (npr. pravilno uporabljati pravo masko in si pravilno razkuževati roke). Prav zaradi takega konzervativnega pristopa infektološke stroke, se nam dogaja podhranjenost zdravstvenega kadra, katerega številčnost in ustreznost že pred epidemijo ni bila briljantna. Vendar pa bo tu potrebno ozki stroki odpreti oči, da s svojim pristopom trenutno ustvarjajo domino efekt: zdravstvo je podhranjeno, zato so ukrepi vedno hujši, ker so ukrepi vedno hujši, je vedno več škode v vseh ostalih segmentih družbe... Grozljivo pa je, da je oblast ugotovila, da ima skozi tak pristop bistveno bolj proste roke in se problema na pravilen način oportunistično ne loteva.
Na koncu naj se vrnem k zaupanju. Vsak, ki vsaj malo razmišlja s svojo glavo, bo lahko ugotovil, da se »rdečemu« semaforju na noben način ne moremo izogniti. Lahko smo še tako pridni in ubogljivi, oblast se je odločila, da nam ne zaupa in da nas je za to potrebno na vse načine omejiti in zapreti. Če ste natančno prebrali številke iz lanskega leta, bi ne glede na eventualno specifiko covida, bili v rdečem že lani, a smo zadevo premagali ob ustreznem odgovornem družbenem ravnanju. Res je, borimo se proti bolezni, ki ima morda nekaj drugačnih lastnosti kot pretekle akutne okužbe dihal, vendar pa so postopki za premagovanje znani že od nekdaj, le ponovno jih je potrebno ozavestiti. Vse ostalo je diktatura trenutne oblasti, proti kateri se je potrebno z vsemi silami boriti.
*
Vladimir Pirnat FB 10.10. 2020
IZIV za vse zagovornike ukrepov, PREDSTAVITE en DOKAZ ali vsaj TRDEN ARGUMENT da je COVID kot KUGA NEVAREN VIRUS
mag. Vladimir Pirnat, dr.med.
spec.int.med.
+
Pred dnevi je specialistka interne medicine Ana Prašnikar Debevc, ki na spletnih omrežjih velja za vplivnico, sporočila, da se pridružuje globalnemu protikarantenskemu gibanju, ki ga podpira že okoli 6000 strokovnjakov vsega sveta. Prepričani so, da imajo strogi ukrepi z zapiranjem javnega življenja uničujoče posledice na psihično in fizično zdravje ljudi ter na celotno družbo.
Prašnikar Debevčeva meni, da bi z umivanjem rok in s tem, ko bi bolni ljudje ostali doma, naredili dovolj za omejitev širjenja novega koronavirusa. Hkrati pa bi javno življenje po njenem mnenju moralo delovati: mladim z nizkim tveganjem bi morali dovoliti normalno oditi na delo, šole in univerze bi morale biti odprte za vse, prav tako restavracije, športne in kulturne aktivnosti.
Prašnikar Debevčeva meni, da bi z umivanjem rok in s tem, ko bi bolni ljudje ostali doma, naredili dovolj za omejitev širjenja novega koronavirusa. Hkrati pa bi javno življenje po njenem mnenju moralo delovati: mladim z nizkim tveganjem bi morali dovoliti normalno oditi na delo, šole in univerze bi morale biti odprte za vse, prav tako restavracije, športne in kulturne aktivnosti.
Zdravnica je opozorila, da je bilo zaradi prestrogih karantenskih ukrepov v času epidemije veliko več žrtev necovida od tistih, ki so zaradi covida umrli. Kot pravi, je v nekaj mesecih videla zdravstveno škodo zaradi ukrepov, ki omejujejo javno življenje z zapiranjem v domove. Omenila je tudi izkušnjo mlade ženske, ki je zaradi ustavitve ('lockdown') življenja neuspešno delala samomor in ostala trajni invalid.
https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/svarilo-zdravnice-ane-strogi-ukrepi-imajo-unicujoce-posledice-358571?fbclid=IwAR2h0jhle1jaV-Gwmu8S5BM-FVBSIQTjJw1TFnL_Cv-QpfyWxVprbVsKOPY
*
Dr Figelj v Studio City
https://www.facebook.com/101017414921399/videos/361195928413003
*
Dr Biserka Ilin: https://www.regionalobala.si/novica/opozorilo-zdravnice-na-politicno-podstavljeno-past-ob-razglasitvi-epidemije-bo-imela-vlada-pravico-o?fbclid=IwAR0rCto_ym09KDk0R-_7ywR4nvtm5xWYvb_e7vFxGmiAaUxdW0GwxdHgEfE
*
Dr. Aleš Rozman: kako krepimo imunski sistem in kako deluje stres: https://www.facebook.com/rtvslo.si/videos/5198719820153708
*
FB 28.10. 2020
Prosim, da z mojim priloženim javnim pismom seznanite članice in člane Zdravniške zbornice Slovenije oz. moje javno pismo kot repliko na odgovor kolega prof.dr. Alojza Ihana, dr.med. objavite v celoti (z vsemi povezavami kot referenco za moje navedbe).
JAVNO PISMO
Spoštovana predsednica Zdravniške zbornice Slovenije
Spoštovane kolegice in kolegi zdravniki,
Veljavni in napovedani prihodnji Covid-19 ukrepi odločevalcev v Sloveniji so v nasprotju z ugotovitvami novejših raziskav in mnenji številnih mednarodno uveljavljenih zdravnikov v Evropi in ZDA.
Kot izhodišče za čim širšo multidisciplinarno strokovno in družbeno razpravo v Sloveniji navajam povzetke oz. linke izjav nekaterih mednarodno uveljavljenih zdravnikov in raziskovalcev.
1./zaključki analize večletnih uradnih podatkov presežne umrljivosti po svetu: https://youtu.be/8UvFhIFzaac
- epidemija Covid-19 v Evropi se je končala junija 2020, drugega vala ne bo.
- od junija 2020 dalje je v Evropi CASEDEMIJA (porast števila PCR pozitivnih oseb (zaradi povečevanja števila testiranj), ob majhnem številu hospitaliziranih in umrlih z/zaradi Covid-19
- v Švedski (brez lock down in obveznih mask) je z ali zaradi virusa SARS Cov-2 umrlo manj ljudi kot v nekaterih evropskih državah, kjer izvajajo "lock down" in druge restriktivne ukrepe.
2./prof.dr. Jean-Francois Toussaint (direktor inštituta za biomedicino in epidemiologijo v Parizu in sodelavec Univerze Harvard):
epidemija Covid-19 v Evropi končana, sedanja histerija je posledica večanja PCR pozitivnih oseb. Večina njih je brez kliničnih znakov ali blago bolnih, le redki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje
3 /Prof.dr.Kary Mullis, dobitnik Nobelove nagrade za izum testa PCR: PCR metoda omogoča pomnožitev in dokaz DNA, ni pa dokaz infekcije oz. obolenja.
4./Prof.dr. Jay Batacharya (Univerza Stanford) PCR testiranja in evidentiranje stikov, predpisano obvezno nošenje mask so napake, ki povzročajo le neželjeno paniko
5./Prof.dr. Klaus Puschel - vodja sodne medicine Univerze v Hamburgu je obduciral preko 100 umrlih z diagnozo Covid-19 trdi: Nevarnost virusa SARS Cov-2 je močno pretirana. Vsi umrli so bili povprečno stari 80 let in vsi so imeli pred okužbo Covid-19 življenjsko nevarne bolezni. Nihče ni umrl zaradi virusa SARS Cov-2. Spremembe na organih so bile pogosto podobne kot pri bolnišničnih okužbah.
6./Akademik molekularni biolog prof.dr. Miroslav Radman: v Hrvaški je v 8 mesecih letos umrlo 1967 oseb manj kot v enakem obdobju lani
7./Prof.dr. John Ioannidis (Medicinska fakulteta Stanford): na osnovi metaraziskav in uradnih podatkov zaključuje, da je smrtnost Covid-19 bolezni 0,15% inficiranih oz. podobna smrtnosti srednje težke epidemije gripe (kljub cepljenju prebivalstva proti gripi)
8./Profesorji infektologije in epidemiologije iz najbolj cenjenih Medicinskih fakultet v svetu Stanford, Yale, Harward in Oxford poročajo, da so Covid-19 ukrepi nekoristni, povzročajo pa enormno in nepopravljivo škodo javnemu zdravju v bodoče
9./Prof.dr. Ursel Heudorf (spec. za javno zdravje v Frankfurtu), prof.dr. Torsten Bauer (vodja pljučne klinike v Berlinu), prof.dr. Henrik Streeck (direktor Inštituta za virologijo Medicinske fakultete v Bonnu): kljub strmo naraščajočemu številu PCR pozitivnih oseb ostaja število Covid-19 obolelih, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo majhno.
10./Prof.dr.Karina Reiss in mikrobiolog prof.dr. Sucharid Bhakdi (emeritius prof. Univerze Mainz): klinična slika in smrtnost Covida-19 je primerljiva s srednje težko vsakoletno epidemijo gripe
11./Prof.dr.Carl Heneghan (klinični epidemiolog, director of the University of Oxford's Centre for Evidence-Based Medicine): preferira Švedski model.
Z začetkom šole v jeseni je kot kot vsako leto 3-4 x več respiratornih infektov, ni pa zato potrebno zapirati šol in družbe
12./Mnenje Svetovne zveze zdravnikov oktobra 2020
13./Javno pismo 2000 nizozemskih zdravnikov vladi in javnosti o škodljivosti Koronskih ukrepov
14./Javno pismo 394 zdravnikov Belgijski vladi in medijem:
15./Prof.dr.Beda Stadler (prof. emeritus imunologije Medicinske fakultete v Bernu v Švici): 70-80% ljudi na Covid-19 zelo verjetno že imunih
16./Prof.mikrobiologije dr.Sucharid Bhakdi: v učinkovito in varno cepivo proti Corona-19 je zgrešen projekt:
17./v Sloveniji praktično vsi javni mediji enoglasno strašijo prebivalce z vsakodnevnim poudarjanjem števila PCR pozitivnih oseb, ne da bi navajali podatke o pridruženih boleznih in starosti vseh hospitaliziranih in umrlih PCR pozitivnih oseb.
Naraščanje števila dnevno pozitivnih PCR oseb je v predvsem posledica večanja števila dnevno opravljenih PCR testiranj.
Na osnovi teh laboratorijskih rezultatov vlada po priporočilih svetovalne skupine pod vodstvom prof.dr. Bojane Beovič, NIJZ in odločevalcev v zdravstvu sprejema škodljive restriktivne ukrepe.
Slovenske bolnišnice strašijo z napovedjo neobvladljivega navala presežnih bolnikov, kljub temu, da ves čas pandemije Covid-19 še zdaleč niso zdravile toliko respiratornih virusnih okužb kot prejšnja leta, npr. 20.2.2020 je bilo zaradi virusnih okužb (gripe) hospitaliziranih več kot 700 ljudi
18./Kaj se dogaja iz ekonomskega vidika pod pretvezo Covid-19
19./Mislav Kolakušić - Hrvaški delegat v Evropskem parlamentu: posledice lock down ukrepov bodo ogromna izguba delovnih mest in zadolženost evropskih držav.
20./dr. Rainer Fullmich: mednarodna tožba glede pandemije Covid-19 - zločin proti človeštvu
- PCR laboratorijski testi ne dokazujejo števila okuženih in obolelih oseb ter njihove kužnosti
- množična testiranja in vsakodnevno poudarjanje števila PCR pozitivnih oseb strašijo ljudi in služijo kot opravičilo za škodljive omejitvene ukrepe
- virus SARS Cov-2 ni nov virus, temveč varianta že poznanih Corona virusov, ki povzročajo vsakoletni gripi podobne respiratorne infekte
- pandemija bolezni Covid-19 je glede umrljivosti oz. ogrožanja zdravja ljudi enako nevarna kot sezonska gripa
- omejitev gibanja, obvezno nošenje mask in drugi Covid ukrepi niso imeli pomembnega vpliva na širjenje infekcije, predstavljajo pa neutemeljeno kratenje človekovih pravic in povzročajo enormno zdravstveno, socialno in gospodarsko škodo.
mag. Vladimir Pirnat, dr.med.
spec.int.med. in dipl.psiholog
V vednost:
Minister za zdravje Tomaž Gantar, dr.med.
Predsednik republike Borut Pahor
RTV Slovenija: Manica Ambrožič
Vladimir Pirnat je mag.nevrofiziologije, dr.med., specialist interne medicine in diplomirani psiholog.
*
Slovenski zdravniki FB 1.11. 2020
Zdravniška zbornica Slovenije
Delo
Dnevnik
Mladina
Večer
Slovenska tiskovna agencija STA
Novice Svet24
Val 202
Odmevi
RTVSLO.si
24ur.com
24ur
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije
Poziv k ustavitvi razgradnje sistema javnega zdravstva
V časopisu je bilo objavljeno sporočilo s 157. skupščine Slovenskega zdravniškega društva, da boste predlagali sprejem kazenske in odškodninske imunitete za primer strokovne napake za zdravnike, ki so preobremenjeni zaradi bolezni covid-19.
Skupina zdravnikov, ki se zaveda, da je naše delo povezano tudi s tveganjem, da se pri presoji in zdravljenju lahko zmotimo, da morda kaj spregledamo ali da pri diagnostiki in/ali terapevtskih posegih pride do zapletov, menimo, da pobuda za pridobitev imunitete, kot je obrazložena v dopisu, ki ga je predsednik SZD prof. dr. Radko Komadina, dr. med., posredoval Vladi Republike Slovenije, ne odraža stališča večine slovenskih zdravnikov.
Sklep, ki je bil z dopisom poslan Vladi RS, se glasi:
»Pozivamo Vlado RS, da po zgledu iz tujine, podeli izvajalcem zdravstvenih storitev začasno imuniteto za kazenske in civilne tožbe, ki bi lahko sledile nepopolni oskrbi v času izrednih zdravstvenih razmer.«
S tem pozivom in z zahtevo po imuniteti se implicitno priznava, da se dela velika škoda pacientom in se želi pravna odveza za posledice.
Prepričani smo, da zaradi vzrokov, ki so v slovenskem zdravstvenem sistemu prisotni že trideset let, ne moremo in ne smemo znižati standardov varnosti pacientov v obravnavi. Naloga vlade je, da z ustreznimi ukrepi, s financiranjem in z izobraževanjem poskrbi za zadostne zmogljivosti, opremo in usposobljen kader. Zato je absolutno nesprejemljivo, da bi bila imuniteta kadarkoli izglasovana kot reševanje tega problema. Naj spomnimo, da je temeljni aksiom medicine PRIMUM NIL NOCERE. Tudi v vojnih razmerah. Temelj delovanja zdravnika v vsakem času je upoštevanje etike. Brez upoštevanja etičnih načel v zdravstvenem sistemu ni varnosti ne za bolnika ne za zdravnika.
Nemčija je vsem članicam EU v tej situaciji, ki nimajo dovolj zmogljivosti in osebja za obravnavo v intenzivnih enotah, ponudila sprejem in obravnavo obolelih z najtežjim potekom bolezni. S tem je tudi nam ponujen izhod v stiski, brez zniževanja standardov varnosti za paciente. Pri tem bi pridobili čas za reorganizacijo zdravstva, ki žal po prvem valu kljub obljubam vlade ni bila izpeljana. Odgovornosti za neustrezno opremljenost in kadrovsko podhranjenost v zdravstvu politika nikakor ne sme tako preložiti na pleča zdravnikov, ker mi dejansko nimamo vpliva na organizacijo in financiranje zdravstvenega sistema.
Z izglasovanjem imunitete bi se močno porušilo zaupanje bolnikov v zdravnike in bi se tudi izničila varnost obravnave pacientov. Naša odgovornost je, da bolnike zdravimo po svojih najboljših močeh, ob nujnem upoštevanju zaprisege, ki nas zavezuje k ravnanju izključno v dobro bolnika ter v skladu z moralnimi in etičnimi načeli stroke. Tega nas ne more in ne sme razrešiti nobena imuniteta.
Odgovornosti za nedelovanje sistema zdravstvene oskrbe in za odločitve tistih, ki imajo položaj in moč odločanja ter tako vplivajo na pogoje dela v zdravstvu, vzpostavljajo, organizirajo in financirajo zdravstveni sistem, ne smejo te tako preložiti na zdravnike. To je moralno, pravno in strokovno nedopustno.
Skupina zdravnikov, ki se ne strinjamo z dodelitvijo imunitete, smo zaskrbljeni, saj to odpira možnost politiki, da nas, zdravnike, podredi in zlorabi v svoje namene. Prav nasprotno, predlagani imuniteti je nujno utrditi pravico zdravnikov do ugovora vesti, če ta meni, da predlagani ukrepi niso v korist bolnika oz. človeka nasploh in da nedopustno posegajo v njegovo pravico do samoodločanja.
Če oblast zahteva od zdravnikov, da morajo posegati v telesa ljudi brez njihovega soglasja, naj bo to testiranje, cepljenje ali kakršna koli druga oblika zlorabe medicinske stroke, nas s tem sili v neetično ravnanje, kar je nedopustno. Če se predlagana imuniteta izglasuje, bo žal med nami tudi kar nekaj takih, ki bodo take ukaze brez kančka slabe vesti tudi izvajali.
Ne glede na to, kaj bo Državni zbor izglasoval, če pride do kakršnekoli tožbe, skupinske ali posamične, bomo zdravniki pred sodiščem še vedno odgovorni, ker smo etično zavezani k delovanju v dobro ljudi. Noben parlament nas ne more razrešiti moralne, etične in kazenske odgovornosti in tako podeliti odveze.
Menimo, da večina zdravnikov nasprotuje takemu načinu reševanja težav. Tako reševanje problemov prelaga odgovornost za situacijo na zdravnike, zamegljuje odgovornost oblasti in daje politiki moč, da zlorablja medicinsko stroko v škodo ljudstva.
Zato pozivamo k odkritemu in argumentiranemu dialogu širše medicinske stroke. Državljani imajo pravico vedeti, da se vsi zdravniki nismo pripravljeni prodati in podrediti interesom politike in kapitala.
Čeprav bi o tem odločali na vladi in v Državnem zboru ter potrdili imuniteto, zdravnika to pred sodiščem ne more razrešiti odgovornosti, kar je tudi prav, ker je moralno in etično zavezan z zaprisego. Zato mora stroka onemogočiti politično zlorabo medicine ter s tem preprečiti zdravstveni teror nad ljudmi, kamor sodi tudi OVERTREATMENT. To je nedopustno; to je teptanje temeljnih pravic in poseganje v integriteto človeka kot svobodnega bitja, ki se ima pravico odločati o svojem telesu.
Poleg tega se sprašujemo, ali je odlok vlade, ki je bil sprejet brez tehtne strokovne razprave in soglasja širše medicinske stroke (objavljen 3. 9. 2020 v Uradnem listu RS) ter je začel veljati 4. 9. 2020, o uvrstitvi bolezni Covid-19 v 1. skupino nalezljivih bolezni z izjemno visoko smrtnostjo (med 45 % in 100 %), ki ima zaradi tega edina poseben pravnoformalni status, kar oblasti dopušča odvzem vseh temeljnih pravic, bil manever, s katerim je odprl vrata taki zlorabi? Smrtnost zaradi covida-19 je namreč več stokrat manjša od katerekoli bolezni iz te skupine in po nobenem tehtnem strokovnem argumentu ne spada mednje. Ali bi smrtnost zaradi covida-19, ki se tudi po uradnih podatkih WHO, giblje med 0,15 % in 0,2 %, upravičila tak poseg v temeljne človekove in demokratične pravice državljanov? Soglasno trdimo, da je odgovor NE.
Spoštovani kolegi, čas je, da se vrnemo h korektni strokovni skrbi za vse bolnike. Za tiste, ki so zboleli s covidom-19, za vse tiste, ki zaradi drugih bolezni potrebujejo našo strokovno pomoč, za vse tiste, ki so zaradi razmer v hudi duševni stiski in jih v sedanji ureditvi zdravstvenega sistema, puščamo na cedilu. Vprašajmo se, na podlagi katerega strokovnega argumenta je bolezen covid-19 pridobila status »nadbolezni«, ki se ji morajo vse druge podrediti? Vprašajmo se, kdo bo odgovoren za nastalo škodo pri vseh drugih »ne covid-19 bolnikih«? Tisti, ki so dajali navodila, ali zdravniki, ki s(m)o tem navodilom slepo sledili?
Tisti, ki ste predlagali in sprejeli sklep o zahtevi po imuniteti, boste odgovorni za dodatni razkorak v razumevanju in zaupanju med zdravniki in bolniki. Če se bo imuniteta izglasovala, predlagamo, da se ta določi poimensko le za tiste, ki ste tak sklep predlagali, sprejeli in izglasovali.
Če bo imuniteta izglasovana, se bomo zdravniki, ki se s tem predlogom ne strinjamo, sami javno izvzeli iz tega, namreč v imuniteto in s tem v kršitev moralno etičnega kodeksa nas noben ne more prisiliti.
Nobene izredne razmere ne dovoljujejo kršenja Helsinške deklaracije, dopolnjene leta 2013 in Ženevske deklaracije, dopolnjene leta 2017. Etično ravnanje zdravnika je brezčasen in brezkompromisen pojem, ki smo mu zaprisegli in se mu ne smemo odpovedati niti takrat, kadar bi nas razmere nagovarjale drugače.
Moralnim ljudem moralne norme niso ovira. Nemoralnim ljudem moralne norme predstavljajo breme, zato neprestano iščejo načine, kako bi jih zaobšli.
Iniciativa slovenskih zdravnikov
(zaradi zagotavljanja varnosti pobudnikov so podpisi shranjeni v arhivskem izvodu)
*
https://www.dnevnik.si/1042926800
Matjaž Figelj: Resnica in ljubezen. In suženjstvo.
Dnevnik, 4.11.2020
“Medicina je skupaj z drugimi strokami in sodobnim načinom življenja dosegla, da se je življenjska doba v razvitem svetu v zadnjih 70 letih podaljšala za približno 20 let. Fantastičen dosežek. Ponosen sem, da sem del medicine, del tega uspeha. Toda epidemija covida-19 je ponos sprevrgla v nočno moro. Kot zdravnik se preprosto ne morem več strinjati s številnimi anomalijami, ki so zavladale medicini.
»S skupnimi močmi bomo virus premagali,« je zavajajoča retorika, s katero vztrajajo tudi zdaj, ko je več kot očitno, da narave ne moremo premagati. Z virusom bomo morali živeti. Zavajanje vzbuja lažno upanje, ki pa se bo, kot vsa lažna upanja, razblinilo. Sledilo bo razočaranje. Razočarani ne bodo več zaupali in sodelovali. Napačno postavljeni zavajajoči cilji imajo za posledico napačne ukrepe. Kot zdravnik ostro nasprotujem zavajanju. Laž v medicini nima mesta. Zdravstveno osebje se je dolžno z ljudmi iskreno sporazumevati, pa čeprav je resnica neprijetna. Ljudem moramo pojasniti, kje so meje medicine. Znanost in dokazi so meja, ki nas ločuje od mazačev.
Ostanimo za dva meseca doma. Vsi. Bodimo solidarni, žrtvujmo naše službe in dohodke za javno zdravje. Smo se pripravljeni žrtvovati? Prepričan sem, da ne. Pa naj ostanejo doma in solidarno žrtvujejo svoje službe samo nekateri, da v dobro vseh nas vsaj malo zamejimo širjenje virusa. Koga bomo izbrali? Poslance, frizerke, odločevalce, gostince, zdravstveno osebje? Kdo, če sploh, ima pravico, da določi žrtve solidarnosti? Odprimo učbenik medicinske etike in si preberimo o načelu recipročnosti, ki smo ga dolžni spoštovati pri določanju epidemioloških ukrepov. V epidemiji ne smemo žrtvovati socialne varnosti posameznika v imenu javnega zdravja. Zaradi medicine ljudje ne smejo ostati brez službe.
Filozofija medicinskih ukrepov je preprosta: izrežimo iz telesa, kar je odveč (na primer rak), zašijmo, kar je počilo, normalizirajmo krvni tlak, krvni sladkor… Z medicinskimi ukrepi stremimo k normalizaciji procesov v telesu. Z e-šolo in izolacijo delujemo v nasprotju s fiziološkimi potrebami otrok in mladostnikov. Nasprotujemo fiziološki potrebi po gibanju, druženju, raziskovanju, igri. Povzročamo jim stres. Stres vodi v obolevnost in povečano smrtnost. In ker je covid-19 za otroke in mladostnike večinoma nenevaren, morajo v šolo, morajo nadaljevati športne aktivnosti (neorganizirane in organizirane). Z medicinskimi ukrepi otrokom ne smemo škodovati.
Zdravstveni delavci nismo zavezani le podaljševanju življenja našim bolnikom, dolžni smo tudi izboljševati kakovost njihovega življenja. Z ustrahovanjem se osem mesecev niža kakovost življenja državljanov. Kronični strah dokazano slabi imunski sistem. Prestrašeni, tesnobni in depresivni ljudje so bolj dovzetni za okužbe, okužbe pri njih pogosto potekajo s težjim potekom. Prestrašeni bolniki in zdravstveni delavci so med epidemijo nepotrebno dodatno breme za zdravstveni sistem.
Zakaj zbolimo? Ker nas izbere bolezen. Ne izbiramo mi. Pač zbolimo. Na primer, odkrili bi nam raka. Iz zdravnikovih ust bi se na nas vsul plaz očitkov: »Kaj si pa mislite? Kaj ste počeli? Sram vas je lahko!« Ne, v medicini si obtoževanja ne bi smeli dovoliti. Zadnjih osem mesecev si dovolimo obsojati. Obtožujejo nas (celo zdravniki), da smo krivi, da smo zboleli in da prenašamo virus, ker ne spoštujemo ukrepov. Ljudje, ki so zboleli, niso krivi za epidemijo. So žrtev epidemije. Smem kot zdravnik prositi za spoštljivost?
Da bi zajezili širjenje virusa, si z vse bolj restriktivnimi ukrepi dovoljujemo nesmiselno dezintegracijo družbe. Vse bolj nas reducirajo zgolj na prenašalce virusa. Doslej smo trdili, da smo telesna, psihološka, duhovna in socialna bitja. Nespoštovanje in zanikanje osnovnih medicinskih aksiomov bomo drago plačali.
Razmišljanja o obveznem cepljenju proti covidu-19 so absurdna. Vsi, ki bodo v podporo predlogu o obveznem cepljenju dvignili roko, sporočajo, da jim je medicinska etika tuja, predvsem pa, da ne spoštujejo sočloveka. Spoznanje, da trenutna organizacija zdravstvenega sistema v epidemiji covida-19 zvečuje možnost napak zdravstvenega osebja, je alarmantno in mora biti signal za reorganizacijo sistema. Zdravstveni delavci, ohranimo dostojanstvo, ne iščimo imunitete za naše napake. Nihče nam ne bo več zaupal. Imuniteta odpira vrata manipulacijam v škodo pacientov in zdravstvenih delavcev.
Pred približno 25 leti se mi je v življenju zgodila velika sreča, ki je s seboj prinesla še eno srečo. Imenuje se Blaž. Uf, fant je zakladnica znanja, idej in poštenosti. Nazadnje, ko sva se srečala, je pogovor nanesel na vprašanje bistva. »Bistvo vsega sta resnica in ljubezen,« trdi Blaž. Prav ima. Protiargumentov ne najdem. Medicini v zadnjih osmih mesecih manjka bistvo, manjkata resnica in ljubezen. Zato se s tovrstno medicino ne morem poistovetiti. Bistvo medicine je iskreno informiranje in opolnomočanje ljudi, da lahko smiselno izbirajo ter kakovostno živijo življenje brez bolezni ali z boleznijo (epidemijo). Medicina ne zavaja, ne odreja in ne podreja. Ne znižuje kakovosti življenja. Spoznali smo, da medicina brez resnice in ljubezni zlahka zasužnji. V zasužnjevanju pa, žal, ne vidim kančka dobrobiti.
19.2. 2021 FB Esmeralda Vidmar
*
Miha Avberšek, mikrobiolog
O koronavirusu nam večino časa govorijo kot o neki specializirani napravici, ki komaj čaka, da bo našla svojo žrtev. Dejansko pa govorimo o delcih, ki se sploh ne znajo premikati. Moč imajo v svoji majhnosti, nevidnosti in prenašalcu – človeku. Ta živi v strnjenih naseljih, večstanovanjskih stavbah, zaprtih prostorih, kjer se gnetejo množice, pravzaprav živimo v globalni vasi, ki je idealna za prenos virusov – vdihnemo jih ali preko različnih predmetov z rokami prenesemo v telo. Naš način življenja je idealen za širjenje virusa. Praktično nemogoče je, da bi se virusu popolnoma izognili.
Zakaj je koronavirus tako poseben? Zato, ker proti njemu nihče ni imun, saj je za naš imunski sistem nov. Zato lahko ena oseba okuži veliko drugih in virus se lahko širi zelo hitro. To lahko omejimo na dva načina – ali virus prebolimo ali pa človeka preventivno cepimo.
Ker lahko že majhen odstotek obolelih pomeni, da bomo presegli sposobnosti zdravstvenega sistema, se je država odločila ustaviti javno življenje, nas tako rekoč prisilila, da smo ostali doma in v precejšnji meri prekinili stike med sabo. Ukrepi, ki smo jih sprejeli, so bili v tistem trenutku nujni. Predvsem zato, da smo širjenje virusa za nekaj časa uspešno upočasnili. S tem smo si kupili nekaj časa, da naredimo načrt za odgovor na najpomembnejše vprašanje: Kako bomo z virusom živeli? Ne moremo se namreč skrivati v svojih domovih v nedogled, da bo zdravstveni sistem to lahko sprejel. Kot je že večkrat povedal dr. Ihan pa švedski epidemiologi, harvardska univerza, v tistem trenutku, ko bomo ponovno prišli ven, se nam bo zgodba ponovila. Uspešneje ko se bomo zapirali in ščitili pred virusi, dlje bodo trajali novi izbruhi. Tako dolgo, dokler ne dosežemo kolektivne imunosti ali dokler ne dobimo cepiva, na katero pa bomo verjetno čakali še kar nekaj časa, preveč, da bi dotlej zgolj ostajali doma.
Vojne napovedi so nesmiselne. Napovedovanje vojne virusu, uporaba vojne retorike proti stvari, ki se ne zna sama premikati, je nesmisel. Žal pa se v moderni dobi informacij, znanosti in tehnologije boja proti virusu lotevamo skoraj enako, kot smo se podobnih epidemij lotevali v preteklosti – izolacija in karantena. Kot da nismo sposobni dojeti, doumeti in kritično sprejeti zelo preprostega dejstva, da virus preprosto – je. In ker človek ne zna in ne more živeti drugače, kot mu je namenjeno, bo virus tudi ostal. Če se s tem kdorkoli ne strinja ali verjame, da se temu lahko izognemo, si samo močno zatiska oči.
A to ni samo boj proti virusu, gre tudi za gospodarstvo in družbo nasploh, kar terja politične odločitve. Vendar pa reševanje vprašanja, kako se bomo lotili virusa, zdravstvenega problema, iz katerega izhajajo vsi drugi – ne more in ne sme biti stvar politične odločitve. Skoraj okamnel sem, ko sem slišal novega vladnega predstavnika stroke, Milana Kreka, ki se je zahvalil, ker je dobil priložnost za govor, saj drugi strokovnjaki v ozadju zaradi prepovedi te možnosti nimajo. Omejevanje stroke je pljuvanje v lastno skledo, saj ljudi z znanjem nimamo za vsakim vogalom. In Vlada RS nam je tako kot glavnega reševalca in poročevalca o problemih z epidemijo virusa ponudila človeka, ki se je večino svojega življenja ukvarjal z drogami. Področje, ki je zelo pomembno, za boj proti virusu pa izjemno nepomembno.
Kje so epidemiologi? Imamo namreč strokovnjake, ki se ukvarjajo samo z epidemijami. To so epidemiologi. So specialisti za to, kako se ta virus obnaša v odnosu do človeka, kako in s kakšno hitrostjo se širi, poskušajo delati napovedi glede na pretekle izkušnje in še kaj. In če gradnjo cest zaupate gradbincem, ne avtomehanikom, čeprav se avtomobili vozijo po cestah, potem boste epidemijo zaupali epidemiologom, ne infektologom. Poudarjam: nujno potrebujemo tako avtomehanike kot infektologe, ampak vsak naj deluje na svojem področju!
Če se vlada zavestno odloči, da epidemiološkega znanja in izkušenj ne potrebujemo, ter jih potisne na obrobje, potem, žal, nimam do njihovih nadaljnjih odločitev nobenega zaupanja več. Pa čeprav stroko vodijo ljudje, ki so na svojem področju veliki strokovnjaki, jim pri reševanju epidemije ne zaupam. Zaupanje pa je ključno! Od trenutka, ko nam je vlada namesto epidemiologov kot stroko ponudila infektologe, strokovnjake javnega zdravja (ki se ukvarjajo z drogami), onkologe, ki nam sporočajo, da ne bomo smeli poleti na dopust, se sprašujem, ali sploh stremimo k istim ciljem? Je naš cilj, da se naučimo živeti z virusom ali kaj drugega?
Poniževalne razbremenitve. Če nekdo na tako odgovornem položaju ni sposoben dojeti razlike med tem, da imamo 15 »pozitivnih na testiranju«, ne pa »na novo okuženih«, mu odločitev sprejemanja ukrepov v epidemiji niti slučajno ne bi zaupal. Velik problem je, če nočemo ali ne želimo vedeti, kdo je umrl »z virusom« in kdo je umrl »zaradi virusa«. Recimo, da je okužen velik delež prebivalstva (polovica), in če na običajen dan v Sloveniji umre 50 ljudi, potem je jasno, da bo okrog 25 ljudi hkrati okuženih z virusom. To bo dejstvo še nadaljnjih pet let! Umrli bodo pa v večini »z virusom« in ne »zaradi njega«. Ne zanemarjam deleža tistih, ki umrejo »zaradi virusa«, ne zanemarjam tega, da je virus nevaren, vendar je naloga stroke, da nam te podatke pravilno razlaga in jasno pove, kaj bomo z njimi počeli.
Če strokovnjaki sodelujejo pri izvajanju tako strogih ukrepov, bi človek pričakoval, da za to obstaja neki namen, cilj. Nam pa sedaj z nesmiselnimi in domala poniževalnimi razbremenitvami kažejo, da sploh ne vedo, kaj počno. Malo prej sem razlagal o tem, da se lahko okužite s tem, ko se dotaknete istega predmeta kot okuženi. Se vam zdi, da vlada ve, kaj počne, ko dovoljuje igranje tenisa, pri katerem se igralca neprestano dotikata istega predmeta – žogice, si hkrati brišeta potno čelo, pri tem globoko dihata in še kaj? Ali ne vedo, kaj počnejo, ali pa omejitev virusa ni glavni namen.
Za razumevanje tega ni treba biti vrhunski strokovnjak. To so osnove. Padanje na takšnih osnovah pa je smešno. Hkrati namreč ohranjamo popolnoma neživljenjski odlok, da se lahko gibamo samo znotraj svoje občine. Občutek imam, kot da se delajo norca iz nas. In če cela ekipa strokovnjakov to podpira, je nekaj hudo narobe! Ne morem se izogniti sumu, da reševanje zdravstvene epidemije ni glavni cilj.
Virusu se lahko popolnoma zoperstavimo ali pa se mu ne. Vmesnih poti ni. Če stroka tega ne upošteva, potem to ni stroka! Prevečkrat sem slišal, da ne vemo, virus je nov, sproti se učimo. Oprostite – epidemiologi so na svetu prav za ta namen, a jih ne želimo slišati. Obstaja kar nekaj »lukenj« v razlagah, zakaj so ti ukrepi tako nujni in zakaj je virus tako drugačen.
Več v reviji Zarja Jana št. 16, 21. 4. 2020
*
Kaj pravijo zdravniki v Belgiji, Avstraliji, ZDA, Nemčiji in Veliki Britaniji: https://www.facebook.com/randy.hillier/videos/2836290346604441
*
Tednik: dr. Figelj, dr. Biserka Ilin https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174734502?s=tv
*
*
Virolog dr. Ivan Toplak in Aljoša Rojac nov 2020 https://www.facebook.com/aljosa.rojac.5/videos/962754707581855
*
Namesto umirjenega sporočanja javnosti smo v izjavi Bojane Beović dne 24. novembra 2020 zasledili naslednje: Po njenem mnenju je potreben družben dogovor – ali bomo poskrbeli zase, za svoje zdravje in ustrezno zdravstveno obravnavo ter se držali ukrepov ali pa se jih ne bomo, »ampak potem ne more biti odvisno od zdravnikov, da se bodo odločali na vratih bolnišnic, ali bodo nekoga zdravili ali ne«. »Če se bomo tako dogovorili, potem naj ljudje, če zbolijo, ne hodijo v bolnišnice,« je dejala. V to kategorijo sodi tudi njena izjava: »Ljudje se pritožujejo, da so izgubili službe, ampak ne vedo, da je to neposredno povezano z zasebnimi druženji, ki jih še vedno imajo.«
Kot socialno orientirana psihiatrinja sem se ob teh izjavah zgrozila. Prepričana sem, da smo zdravniki dolžni pomagati po svojih najboljših močeh, tudi če se ljudje ne držijo ukazanih priporočil. Ljudi ne smemo podcenjevati, saj tako izgubljamo njihovo zaupanje in ukrepe res lahko vzdržujemo samo še s pomočjo kaznovanja. Dr Čebašek Travnik Zdenka, predsednica Zdravniške zbornice
*
https://www.slovenskenovice.si/stil/zdravje/vsiljevanje-cepiva-bi-bil-medicinski-teror-378132
dr. Biserka Ilin
*
*
Slovenski zdravniki za vrnitev otrok v šole https://www.youtube.com/watch?app=desktop&v=62F8RBXjo8w&t=106s&noapp=1&fbclid=IwAR2W31TL1V_e6eyS07asGJ7MME2AouABZLLA-MyyzKfKxKAlfMMfsPYhFNg
*
dr.Figelj o cepljenju otrok https://www.facebook.com/joze.smelc.5/videos/398721014554863
*
dr. Biserka Ili o cepljenju na seji odbora za zdravstvo DZ kot komentar na predlog spremembe zakona o zdravilih dne 4.2. 2021 : https://www.facebook.com/darinka.radoja/videos/10224309761756249
*
*
Odločili smo se, da v izogib nesporazumom, prirejeni interpretaciji oz. izrabi delov besedila javno objavimo zapis, ki smo ga v odgovor na novinarsko zaprosilo delili z novinarko Dela, go. Brigite F. Žgajnar.
Marsikaj se najde že na naši spletni strani: https://www.slovenskizdravniki.si/
Vprašanje, ki smo ga dobili na naš elektronski naslov, objavljamo v celoti:
"Spoštovani,
v zadnjem času je kar nekaj zdravnikov, ki so se med epidemijo covid-19 izpostavili z drugačnimi stališči, ki jih zagovarja vsesplošna stroka, doživelo prijave na Odbor za pravno etična vprašanja pri Zdravniši zbornici in tamkajšnje Častno razsodišče.
Ker nekaj teh zdravnikov je očitno aktivnih tudi v vaši Iniciativi, zato me zanima, kdaj se mora po vašem zdravnik nujno javno izpostaviti s svojimi stališče? Sploh glede na to, da vemo, da mnenje zdravnika v družbi veliko šteje in ima izredno velik vpliv. Kaj vse je za vas v primeru epidemije covid-19 še v polju dobrošle javne strokovne razprave ter kdaj nastopi zavajanje?
Prosim še, če mi zaupate, koliko članov sploh šteje vaša Iniciativa oziroma kdo je idejni vodja?
Hvala za hiter odziv in kratka pojasnila,
Brigite Ferlič Žgajnar, Delo"
Ravno tako v celoti objavljamo naše pojasnilo:
"Spoštovani.
Naj povemo, da pojem "vsesplošna stroka" ne obstaja. Obstaja medicinska stroka in znotraj te različne veje medicine, znotraj in med vejami različnih specialnosti pa obstajajo tudi različna mnenja in stališča glede pomembnosti posameznih atributov, dejavnikov tveganja, ukrepov ipd., kateri so del strategije obvladovanja epi pandemije covid. Verjetno imate pod "vsesplošno stroko" v mislih izbor "specialistov infektologov, epidemiologov in imunologov" (morebiti 30 posameznikov od preko 8000 zdravnikov v Sloveniji), ki si jemljejo ali jim je bila podeljena pravica ustvarjati vtis, da so vrh modrosti v medicinski stroki na splošno, v resnici pa so dejansko le strokovnjaki ene od omenjenih specialnosti, ki so bili po politični plati pripuščeni k ustvarjanju "doktrine vodenja boja proti covid epidemiji". Na grobo bi lahko rekli, da imamo na eni strani nekaj 10 "main stream strokovnjakov", s katerimi bolj po lastnih potrebah sodeluje tudi politika, na drugi strani nekaj 10 "motečih elementov", ki predvsem na posamezne ukrepe vlade in na podredljivo sodelovanje "uradne stroke" z vlado gledamo kritično, vmes pa imamo veliko večino ostalih, ki bolj ali manj tiho in pasivno opazuje in sprejema usodo ter so do ukrepov indiferentni oziroma bi verjetno sprejeli prav vse, kar bi jim politika vsilila (kdo bi vedel zakaj).
Sprašujete nas, kdaj bi se moral s svojim strokovnim stališčem glede določene zadeve nujno javno odzvati zdravnik? To vprašanje je vse prej kot preprosto, vendar lahko pri tako splošnem in večplastnem vprašanju odgovorimo le enako splošno in v imenu vseh intelektualcev. Ne le zdravnik, vsak intelektualec bi se moral nujno odzvati s svojim strokovnim in splošno-nazorskim stališčem, kadar začnejo družbene in politične razmere kazati značilnosti nekega sistema iz tridesetih let prejšnjega stoletja v Nemčiji, za katere smo naivno verjeli, da se ne morejo več ponoviti. Kot vidite, se nekateri intelektualci iz različnih strok stalno oglašajo na različnih ravneh, ampak so preslišani, ignorirani ali preglašeni s hrupom brez vsebine ali s preštevilnimi umetnimi aferami za preusmeritev pozornosti in zameglitev situacije (med drugimi ustavni pravnik in filozof dr. Andraž Teršek, prof. dr. Dragan Petrovec, sociologinja, filozofinja in publicistka Spomenka Hribar, zdravnik Matjaž Figelj s skupino Iniciativa slovenskih zdravnikov in še kdo). Takšne razmere namreč vodijo v številne zdravstvene in druge stiske in krivice, ter v materialno in duhovno obubožanje številnih posameznikov, celih skupin prebivalstva in družin, zlasti tistih, ogroženih že pred krizo, ki imajo preko izgube gmotnega položaja in kakovosti življenja za končno posledico vedno tudi izgubo zdravja in nenazadnje celo življenja. Na drugi strani lahko opazimo vzpon nekaj brezvestnih (vojnih, kriznih) dobičkarjev vseh družbenih plasti, tudi iz zdravniških vrst. Vsak normalen, sočuten intelektualec hitro opazi, kaj je prav in kaj ne in v teh čudnih časih se dogaja marsikaj, kar kriči po obsodbi in razkritju, pa tega kar ni in ni, povsem enako kot je nemški narod v tridesetih letih otrpnil ter dopustil neverjetni pogrom nad Judi in nad političnimi nasprotniki NSDAP. Strokovno se mora zdravnik nujno odzvati, ko opazi, da politika stroko zlorablja za kritje svojih političnih interesov, ko začne selektivno imenovati strokovnjake svetovalce in jih brez pravih strokovnih meril "povzdigovati v uradno stroko" po edinem merilu, koliko so spravljivi in podredljivi željam in ciljem politike. Prav to namreč najbolj škodi stroki in zaupanju prebivalstva do stroke.
Kot kritični opazovalci aktualne politike, oziroma vsaj nekaterih njenih ukrepov proti epi-pandemiji covid19, imamo seveda svoj pogled na merila za mejo, kjer se javna, strokovna, medicinska razprava (tudi ta pojem ni najbolj primeren, kajti medicinskim strokovnim razpravam dejansko res ni mesto v javnosti; tu smo si načeloma vsi zdravniki enotni, razen izjemoma, ko duh uide iz steklenice in zavlada vsesplošno nezaupanje) mora zaključiti. Ampak duh je ušel iz steklenice, zato ni prav, da poskuša ta tako imenovana »uradna stroka« ravno v najmanj ugodnem trenutku razpravo umakniti iz javnosti z discipliniranjem svojih članov, ki se temu upiramo. To je kleč trenutne akcije ZZS in njenega »odbora za pravno-etična vprašanja«. Če bi namreč v ospredju res bila etika, bi se odzvali že mnogo prej in za mnogo hujše etične odklone kolegov, ki so trenutno celo v sodnih postopkih zaradi korupcije. Ampak v teh primerih ta isti odbor zastopa stališče, da morajo ti biti najprej pravnomočno obsojeni, kar pa se po mnenju poznavalcev stanja v našem sodstvu zelo verjetno ne bo zgodilo. Po našem videnju mora biti dopuščena strokovna razprava povsod tam in vse dotlej, kjer in dokler dileme in neznanke niso jasne ali pa niso v dialogu različno mislečih vsaj dogovorjene rešitve, ampak so bodisi nekonsistentne, parcialne, nedosledne ali nedorečene in dvoumne. V dani covid situaciji se ta meja določa kar brez razprave, enostransko, pri nekaj posameznikih, številne nejasne teme pa se kar določi kot jasne, nekatera, predvsem vladi všečna stališča se preimenuje v dejstva, določena "všečna" znanstvena dognanja se opredeli za "dokaze", druga, nevšečna pa označi za "cherry pick science", včasih pa kar s "teorijo zarote". Skratka, ustvari se vtis, da nekaj strokovnjakov s posvetilom politike vodotesno obvladuje vse aspekte zdravstvene krize, hkrati pa ukrepi politike, ki mestoma povsem očitno deluje v nasprotju ali mimo priporočil "uradne stroke", ki jo je ta sama izbrala, masovno smeši sama sebe in svoje utemeljitelje (tudi stroko, ki pri tem sodeluje), vsakogar, ki pokaže na netesno mesto, pa se proglasi za izdajalca, vnašalca nemira in nezaupanja v stroko, ter, kot vidite, ga celo doleti obtožba, da je/bo kriv za nepotrebne smrti. Nekaterih kritičnih zdravnikov se je lotil celo organ ZZS (odbor za pravno etična vprašanja) in to neverjetno, prednostno. Obravnavani so prav tisti, ki opozarjajo na nedoslednosti, nelogičnosti in celo kontra produktivnost postopanja države pri vodenju proti epidemičnih ukrepov, v marsičem celo usklajeno z mnenji posameznikov, ki so bili vsaj začasno člani "vladne svetovalne skupine" in s tem uradne stroke (npr. epidemiologov Nine Pirnat in Maria Fafangela). Torej popolna nekonsistentnost stroke s samo seboj. Stroka, katere prostovoljno obvezni člani moramo zdravniki biti že zaradi zakonodaje, če želimo prakticirati medicino v Sloveniji, ima mandat, da ocenjuje etičnost kogarkoli od svojih članov zaradi česarkoli? Povsem arbitrarno, preko palca? Ne, ocenjuje se na podlagi predloga predsednice ZZS (zdaj bivše, takrat tik pred odhodom). Po katerih merilih in dejansko na čigavo pobudo? Katerega »strica iz ozadja«? Ob branju sklepov odbora za pravno etična vprašanja ZZS v zvezi z nastopanjem kolega Matjaža Figlja s svojimi kolumnami v Dnevniku in nekaj TV nastopih, nas je milo rečeno prežemalo nelagodje, da smo člani tega združenja. Tako perfidno sprevržene vsebine, polne pavšalnih trditev v obliki označb, obtožb in sodb brez enega samega argumenta, človek res ne dobi pogosto v roke, sploh pa ne od kolegov, ki bi naj bili kritični in samokritični intelektualci. Preprosto je nepredstavljivo, da bi nek intelektualec in zdravnik iz rok dal takšen pamflet »vzorčnega inkvizicijskega obtožnega predloga«, saj se ustvarja vtis, da avtorji ne vedo, kaj pomeni zdravniško poslanstvo.
Lep pozdrav.
Iniciativa slovenskih zdravnikov
*pod tokratni odgovor se v dogovoru s kolegi podpisujemo mag. Stanko Pušenjak, dr. med., Živan Krevel, dr. med., Sabina Senčar, dr. med., Petra Planinc, dr.med., Damir Škripec Lasseger, dr. dent. med., Gregor Knafelc, dr. dent. med., Biserka Ilin, dr. med., Jana Harej Figelj, dr. med., Jerneja Tomšič, dr. mol. bio. FB 7.3. 2021
*
INICIATIVA SLOVENSKI ZDRAVNIKIO CEPLJENJU PROTI SARS-CoV-2 VIRUSU
1. Cepljenje proti SARS-CoV-2 virusu je v Sloveniji prostovoljna in individualna odločitev (1). Tudi parlamentarna skupščina Sveta Evrope je v resoluciji 2361 (2021) države pozvala, naj prebivalce informirajo, da cepljenje proti SARS-CoV-2 ni obvezno in da nima nihče pravice, da bodisi politično bodisi socialno bodisi kako drugače pritiska nanje, naj se cepijo (2). Države je pozvala, naj zagotovijo, da prebivalci, ki se ne želijo cepiti proti SARS-CoV-2, ne bodo diskriminirani (2).
2. Prostovoljna ali svobodna odločitev je odločitev, ki jo sprejme informiran posameznik neizsiljeno, brez zunanjih omejitev, vplivov ali pritiskov (3).
3. Pogojevanje posameznikove socialne aktivnosti (npr. službe, šolanja …) s cepljenjem proti SARS-CoV-2 je vplivanje in pritiskanje na posameznikovo odločitev o cepljenju. Odločitev, ki je posledica pogojevanja, zato ni svobodna oziroma prostovoljna odločitev (3). Pogojevanje socialnih aktivnosti s cepljenjem proti SARS-CoV-2 je v nasprotju s priporočili NIJZ, ki trdijo, da je odločanje za cepljenje proti SARS-CoV-2 prostovoljna in individualna odločitev (1) in tudi v nasprotju z resolucijo 2361 (2021) parlamentarne skupščine Sveta Evrope (2).
4. Pacientu ni mogoče opraviti medicinskega posega brez njegove predhodne svobodne privolitve (4).
5. Soodločanje – vključevanja pacienta in njegovih bližnjih v odločanje – je ključno načelo sodobnega zdravstvenega sistema, ki omogoča sprejemanje optimalnih zdravstvenih rešitev (4, 5). Soodločanje porazdeljuje odgovornost za odločitev med zdravstveno osebje, pacienta in njegove bližnje (5). Z obveznim cepljenjem, ki pacientu onemogoči sprejemanja odločitve glede cepljenja, zato vso odgovornost za neželene učinke cepljenja prevzame tisti, ki je cepljenje odredil.
6. Vsa cepiva proti SARS-CoV-2 imajo za zdaj le pogojno dovoljenje za promet in uporabo, saj so še v postopku raziskave kasnih stranskih učinkov in posledic uporabe, torej v 3. fazi raziskave učinkovitosti in tveganj cepljenja z njimi pri človeku.
Dokler niso prestala celotne sheme postopkov za redno registracijo in nimajo dovoljenj za redno uporabo, njihova uporaba podlega vsem zakonom, konvencijam in deklaracijam, ki zadevajo raziskave na ljudeh v medicini, tudi Helsinški deklaraciji iz leta 1964, večkrat revidirani in dopolnjeni, nazadnje v Fortalezi v Braziliji leta 2013 (6). Ta deklaracija ima 37 točk ter predstavlja pogoj (imperativ) za zdravnike in drugo zdravstveno osebje pri izvajanju medicinskih raziskav na človeku. Za sodelovanje pri uporabi novih cepiv proti SARS-CoV-2 so pomembne zlasti 4 točke iz poglavja »Splošna načela«:
8. točka: Splošni namen medicinskega raziskovanja je pridobivanje novih spoznanj in znanja, vendar ta cilj (namen) ne sme imeti prednosti pred pravicami in interesi raziskovanca kot posameznika (individuuma).
9. točka: Zdravnik, ki je vpet v medicinsko raziskovanje, je dolžan zaščititi in varovati življenje, zdravje, čast, integriteto, pravico do samoodločbe, zasebnost in zaupnost osebnih podatkov preiskovanca. Odgovornost za zaščito zgoraj naštetih deležnikov pri raziskovancih je vedno osebna in je neločljiva od raziskovalca, zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca in ni prenosljiva na raziskovanca, tudi ne, če je dotični za sodelovanje dal soglasje.
10. točka: Zdravnik mora upoštevati etične, pravno-legalne in institucionalne norme in standarde za raziskovanje na človeku, tako v državi, v kateri se raziskava izvaja kot mednarodno. Nobena nacionalna niti internacionalna etična, pravno-legalna ali institucionalna pravila ali določila ne morejo omejevati ali izničiti katerekoli od zgoraj naštetih zaščit raziskovanca iz te deklaracije.
15. točka: Odprava vsakršne škode ali neželene posledice sodelovanja v raziskavi mora biti zagotovljena z ustreznim zdravljenjem in eventualno poplačana z ustrezno odškodnino.
Če strnemo:
a. Cepiva proti SARS-Cov-2 so vsa še vedno v fazi raziskav.
b. Po Helsinški deklaraciji je lahko sodelovanje v raziskavi na človeku le prostovoljno.
c. Obvezno, neprostovoljno cepljenje proti SARS-CoV-2 pod nobenim pogojem ne more biti etično, niti legalno, sodelovanje zdravnikov pri neprostovoljnem poseganju, zdravljenju in/ali cepljenju se preganja po mednarodnih zakonih.
d. Vnaprej morajo biti znana pota, načini in vrste ugotavljanja odgovornosti ter načini reševanja sporov v primeru zapletov po sodelovanju v raziskavi, znan pa mora biti tudi vir za poplačila morebitnih odškodnin, če bi do njih prišlo.
e. Kršenje Helsinške deklaracije je po mednarodnem pravu hudo kaznivo dejanje in pomeni zločin proti človeštvu, preganja se po uradni dolžnosti ter kaznuje z najvišjimi kaznimi.
Povezave na reference:
1. NIJZ. Cepljenje. 2021 [cited 14 Jan 2021]. Available from: https://www.nijz.si/.../najpogostejsa-vprasanja-in....
2. Parliamentary Assembly Council of Europe. Covid-19 vaccines: ethical, legal and practical considerations. 2021 [cited 14 Jan 2021]. Available from: https://pace.coe.int/en/files/29004/html.
3. Beauchamp TL, Kahn JP. Ethical theory and bioethics. In: Beauchamp TL, Walters L, Kahn JP, Mastroianni AC, editors. Contemporary issues in bioethics. 8th ed. Boston: Wadsworth; 2014. p. 1-35.
4. Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo. Zakon o pacientovih pravicah 2017 [cited 14 Jan 2021]. Available from: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4281.
5. NHS. About shared decision making 2021 [cited 14 Jan 2021]. Available from: https://www.england.nhs.uk/shared-decision-making/about/.
*
Mikrobiolog dr.Miha Avberšek: Problem so izobraženi, ki si namenoma ali ne, zatiskajo oči pred resnico!
Objavil/a Dajana Babič, dne 2021-03-12 ob 10:57:58
Prevečkrat sem slišal, da so krivi tisti, ki ne razumejo virusa…
Tudi sam sem večkrat rekel, da bo treba ljudem razložiti…
Pa se mi vedno bolj dozdeva, da niso problem ljudje, ki mi pri blagajni v trgovini pihajo za ovratnik, niso problem ljudje, ki se družijo/skrivajo po garažah, ker se ne svežem zraku ne smejo…
Vse bolj je jasno, da so veliko večji problem izobraženi, ki si namenoma ali ne, zatiskajo oči pred resnico…
Ne znam si prav dobro razlagat tehle stvari, ki jih pri zdravi pameti ne more razumeti nihče…
Glavna inšpektorica, ki nam je pred časom nalagala o tem, kako kazen dobiš, če poješ rogljiček v sosednji občini (800 evrov) je izjavila, da ni problem, če je cela firma v eni gostilni – ker to potem ni več prepovedano zbiranje. (Kako je že rekel nekdo – Virus ne pozna ustave – dodajam, da tudi zakonodaje ne!) mislim, KAKO LAHKO kaj takega sploh izjavi neka oseba na taki funkciji? Oz. drugače – kako se nihče ne vpraša o smiselnosti teh ukrepov.
Vse to seveda vezano na »mehurček«. Najbolj zlorabljeno besedo leta 2021. Ena »firma« NI IN NE MORE BITI mehurček – če gre potem vsak v svoj doma. »Šola oz. razred« NI IN NE MORE BITI mehurček. To, da NIJZ o tem sploh govori, kaže na to, da imajo izobraženci veliko premalo samokritike ali pa popolnega nerazumevanja zadeve. Ne moremo govoriti o mehurčkih, ker jih je preveč… govorimo lahko samo o nekih samozaščitnih ukrepih vsakega posameznika.
Ni mi jasno, kako vse ta znanstvena srenja sprejema hitre teste – za katere sama pravi, da so premalo učinkoviti, občutljivi, da ne ulovimo vseh. Ampak, so pa hitri, zato z njimi lovimo vse? Človek se vpraša, če poslušajo sami sebe. Za v trgovino ne potrebuješ nič, za v parlament ne rabiš nič, za na smučišče rabiš pa negativen test. Zato, da bi tukaj videl kako logiko, ne rabiš niti osnovne šole. Pri nas pa ljudje z leti medicinske prakse in dela na področju (in so oh in sploh eminenca) – v tem ne vidijo problema, kaj problema, zdi se jim celo, da je to koristno!
In potem pridemo do krovne zdravniške organizacije… Kako se zdravniška zbornica spravlja na zdravnika, ki ima drugačno mnenje in ga označi kot kakega kriminalca, ker baje krši etiko in ker ne tuli v isti rog, ker ne sprejema generalnega mnenja, čeprav je kristalno jasno, da zelo smrdi… In to ta ista zdravniška zbornica, ki ni niti trenila z očesom pri 300.000 pacientih, ki niso videli zdravnika samo v UKC MB, 300 pacientih, ki v NG čakajo na operacijo (od prejšnjega leta) pri ortopedu in ne vedo, kdaj bodo prišli na vrsto… Tisti množici ljudi, ki je prepozno prišla na Onkologijo… oh… a smo res znoreli?
Ne razumem več, kako lahko državna sekretarka, zdravnica, govori o izhodni strategiji za rehabilitacijo COVID bolnikov. Sam pa poznam primere, ko človek po kapi ni sprejet na rehabilitacijo v URI-Soča – ker je epidemija. Kako 19-letni fant po prometni nesreči ni sprejet v URI-Soča – da bi dobil ustrezno rehabilitacijo – kar je epidemija. Ne, to ni važno, važno je, da se bo dobil denar za COVID bolnike – prednostno, z interventnim zakonom… Veste kaj – naj se COVID postavi v vrsto, tisto, ki ste jo v 2020 podaljšali do onemoglosti.
Ni mi jasno, kako matematiki, fiziki, računalničarji nimajo kančka vesti in samokritike, da bi rekli da pač ni v njihovi moči, da z modeli, s katerimi so že ničkolikokrat povsem falili, dajejo napovedi, da še »več tednov ne bomo prišli v rumeno fazo (pa čeprav so Posavci pokazali nasprotno)… Prejšnji teden smo meli napoved – da bomo konec aprila mogoče rumeni, sedaj pa že kar naslednji teden… A lahko prosim IJS neha tako neumno prodajat svojega imena? Tudi v Sledilniku se informacije ne zgolj podajajo, ampak se podajajo predvsem zelo pesimistično in panično… Zakaj že, kaj imamo od tega?
Ni mi jasno, kako so lahko vsi ti, ki delajo modele tako nekritični, da jim je povsem vseeno, da so pri modelih postavili nešteto predpostavk, ki jih sploh ne razumejo. Vseeno jim je, kakšne podatke dobijo, samo da se jih da strojno obdelovati – pa ni važno, kaj dejansko pomenijo, samo da se da narediti lepe grafe in še naprej strašiti ljudi… Če je treba merit COVID po šolah, ga pa bomo. Važno, da se nekaj dela in da je akcija?
Ravnatelji šol na vladnih konferencah razlagajo, kako super je bilo šolanje na daljavo, kako so učitelji dobili nove spretnosti… KAJ? Šolanje na daljavo je katastrofa! Ker je NAMEN ŠOLE, da se naučiš neko snov… ne da se naučiš KLIKAT v nekem točno določenem SOFTWAREU…
Ministrica se je seveda skrila. Le zakaj bi kaj povedala, saj vedno zrecitira iste stvari. Mi pa otrokom prepovedujemo »plonkceglce«.
Ni mi jasno, kako lahko novinarji, ki bi lahko imeli vsaj toliko vesti, da bi umirjali situacijo, sprašujejo vprašanja v stilu »Ali imamo kakšno eksplozijo okužb v šolah?«, kar takoj jih zanima »Ali lahko pričakujemo zaprtje šol?«
Visoko izobraženi ekonomisti in managerji – ki jim ni mar drugega, kot dobiček… Da bi pa kdo delal od doma – to pa ne… papirje je treba prekladat v pisarni. Če kdo zboli, ga pa prisilijo, da reče, da je zbolel doma… IN če se vrnem na začetek – iz poslovnih razlogov lahko delaš kar hočeš… tudi greš v gostilno (in na sestanek z ministrom). Ker si v mehurčku.
Vsa znanstvena srenja, ki vidi, da obstajajo primeri dobre prakse, da obstajajo države, ki jim gre bolje, kot gre nam. Ki bi jih lahko kopirali, da bi... Eh, saj je logično, pa očitno vseeno. Raje so še vedno tiho. Že sami imamo dobre primere – ste že kdaj slišali za kako trgovino, da bi jo zaprli zaradi okužb? Trgovke, vsakodnevno izpostavljene, niso imele težav s COVIDom! Kako je to mogoče? Pa ne mi o maskah – saj imamo vendar aerosolne oblake, trgovin se praktično ne prezračuje… Res ne vem, zakaj v takih stvareh ne vidimo neke pozitive in rešitve iz situacije ali spoznanja, da pretiravamo?
Nenazadnje – v parlamentu sedi en kup ljudi. Dol jim visi za kaj drugega, kot za lastno zadnjico. Upajo si celo drugim trobit o demokratičnih vrednotah! Ko pa gre kaj narobe so krivi drugi, oni nikoli, ne levi in ne desni.
Tele krize nimamo zaradi ljudi, ki ne razumejo. Zaradi ljudi, ki imajo kake druge teorije. Te ljudi se da v vsakem trenutku prepričati v karkoli, samo če si vzameš malo energije in časa za to.
Tole krizo imamo zaradi izobraženih ljudi, ki se sprenevedajo, da so stvari drugačne in nam hočejo na vsak način predstaviti neko drugo sliko od tiste, ki jo dejansko gledamo.
Nikomur ne zamerim, da ga je strah virusa. Zamerim pa izkrivljanje pogleda in realnega stanja. Sploh, če je jasno, da mu stanje tako ali drugače koristi! Na tem svetu smo skupaj in skupaj bomo morali živeti. Drugače se ne čudite, ko bo nekdo potegnil pištolo in vas ustrelil zaradi kakega banalnega razloga.
Žalostno...
Pa lep pozdrav!
Sep 21, 2020
