Slovenski podnapisi
https://www.bitchute.com/video/G1f8UgEyQoDY/
https://www.facebook.com/stoplaznivimmedijem/videos/160339192478524
*
Photo by Matthias Zomer from Pexels
*
https://www.bitchute.com/video/VjI3e7TQzjSd/
ELDERLY ARE GIVEN SEDATIVES SO CAREGIVERS CAN FORCE VACCINATE THEM, THEN TELL THEM ITS A FLU SHOT
*
Smrti v DSO pred cepljenjem (od 1.1. 2020 do 27.12. 2020) in po cepljenju od 28.12. 2020 - genocid nad starejšimi
*
Fuellmich pove, da je v Nemčiji 10-20% ostarelih v domovih, ki so bili cepljeni, 3-4 tedne po cepljenju umrlo. Pravi, da je 10% ljudi na planetu sposobnih "moralne presoje", se pravi, da nas 10% ljudi vidi, da gre za prevaro.
https://www.bitchute.com/video/Vh7aZQDdjLvw/
*
Umiranje v domovih za starejše po prejemu COVID-19 cepiva (od 16.00 min dalje):
https://www.facebook.com/zvau.psiho/videos/4047533661970414
*
Transkripcija
Füllmich:
Delate v domu za ostarele, kjer je tudi oddelek za bolnike z demenco. Je to res?
Žvižgač: Ja.
Füllmich:Konec decembra 2020 je bilo 36 bolnikov, od tega je bilo 31 cepljenih, trije zaradi zdravstvenih ali neznanih vzrokov niso bili cepljeni, dve osebi sta zaradi starosti umrli.
Žvižgač: Pri treh so svojci zavrnili cepljenje.
Füllmich: A tako? Niso bili cepljeni. A še živijo?
Žvižgač: Še živijo. Svojci so cepljenje zavrnili.
Füllmich: Zelo dobro. In nimajo težav, večjih od tistih, ki so jih imeli že prej.
Žvižgač: Ne.
Füllmich: 31 oseb se je torej cepilo. Koliko jih je po cepljenju umrlo?
Žvižgač: Sedem.
Füllmich: Za osmo osebo pa menite, da je tako poškodovana zaradi cepljenja, da ji ne bo uspelo preživeti.
Žvižgač: Ja, zagotovo.
Füllmich: Predvidevate, da se bo to zgodilo v naslednjih dveh
ali treh dnevih.
Žvižgač: Predvidevamo v treh dneh. Oseba je že v končnem stadiju in dobiva morfij. Predvidevamo, da bo kmalu umrla. Ja.
Füllmich: A je po drugem cepljenju prišlo do dodatnih poškodb? Ali se drugo cepljenje nanaša „samo“ na teh 31 oseb oziroma na te, ki še živijo, ali so cepili še kakšne druge?
Žvižgač: Trenutno gre mnogim slabo. Simptomi so tokrat drugačni kot pri prvem cepljenju. Slabo gre večjemu številu bolnikov.
Füllmich: Neželeni učinki po drugem cepljenju, so pri tistih, ki so bili drugič cepljeni….torej, nihče ni bil cepljen drugič, če ni bil cepljen prvič? Drži?
Žvižgač: Drži.
Füllmich: Ampak simptomi so hujši.
Žvižgač: Točno. 21 oseb je dobilo drug odmerek.
Füllmich: 21. Ni čudno. Če je sedem že mrtvih oziroma skoraj, potem jih ne ostane več veliko, ki bi jih lahko drugič cepili. Kakšni simptomi so nastopili pri drugem cepjenju?
Žvižgač: Sprememba značaja, močna utrujenost, šibkost, tvorbe edemov, posebej v okončinah, nogah, srbenje.
Fischer: Poročali ste tudi o hlastanju za zrakom?
Žvižgač: Točno, vendar je to nastopilo šele pred dvema dnevoma pri dveh oskrbovancih, ki sta imela nenadoma teževe pri dihanju. Ugotovili smo ::::::::::::::::::::::::::::::::::
Do tega je prišlo dva ali trikrat na dan.
Füllmich: To se je zgodilo po cepljenju. Prej tega ni bilo?
Žvižgač: Ne.
Füllmich: Ali vam je znano, da so odmerki, ki so jim bili dani, trikratno presegali odmerke, ki bi bili potrebni?
Žvižgač: Ne. Z odmerki na splošno nimamo nobenega opravka. Prišla je skupina za cepljenje - vojska. Pri cepljenju je bila tudi zdravnica in negovalec. Prišli so torej trije, zdravnik, negovalec in vojak.
Füllmich: Kakšno vlogo so imeli vojaki?
Žvižgač: Na področju demence moram povedati, da nihče, ki dela v negi s psihičnimi bolniki oz. z dementnimi osebami, ne more reči, da PCR testi in cepljenje nista psihično ali fizično nasilje. Oskrbovanci tega ne prenašajo dobro. Grozljivo je bilo pri prvem cepljenju, ko je vojska oskrbovance tako prestrašila, da so obsedeli, bili so popolnoma drugačni. Imamo naše „tekače“, ki se neprestano gibajo. Ko je bila tam vojska, so vsi okameneli. Ne smemo pozabiti, da gre tudi za vojne žrtve. Pred tem so bili izolirani, komaj kdo jih je obiskal, redko smo imeli tujce, nenadoma pa je prišlo šest povsem neznanih ljudi, ki so enostavno tekali sem in tja, potem pa še vojska v uniformah…….., z namenom cepljenja. Ljudje so bili res prestrašeni.
Füllmich: Ali mislite, da so ti stari ljudje doživeli vojno? Sem to dobro razumel?
Žvižgač: Točno.
Füllmich: Ljudi je ustrahovala že sama prisotnost tistih, ki bi jih lahko prepoznali kot vojake, tako da so bili popolnoma prestrašeni in mirni, v nasprotju s svojim običajnim vedenjem.
Žvižgač: Natanko tako. Poznamo ljudi in vemo, da so drugačni. Imamo naše „tekače“, tako jih imenujemo. Neprestano se premikajo, ampak so obsedeli. Ponavadi hodijo med hranjenjem, vendar so obsedeli na stolih, takoj ko je prišla vojska. Pri teh ljudeh to ni običajno.
Füllmich: Se je vojake prepoznalo, ker so nosili uniformo?
Žvižgač: Ja.
Füllmich: Ja, sicer ne bi bilo učinka. Slišal sem, da so bili ti ljudje, ki so prihajali in odhajali, v civilnih vozilih in ne v vojaških. Je to res?
Žvižgač: Ja.
Fischer: Kakšno tehnično nalogo so imeli vojaki? So skrbeli za cepivo? Kaj je bila njihova naloga?
Žvižgač: Zdelo se mi je, da so bili ves čas poleg cepiva. Ves čas so stali okrog avtomobila. Avto je bil ves čas direktno ob …..zdravniku in negovalcu.
Fischer: …tudi mešano?
Žvižgač: :…………………..Vojaki so tudi šli po cepivo. Sami tega nismo videli. Bilo je v drugem prostoru.
Füllmich: Kaj je bila torej naloga vojakov? Ali so varovali cepivo, tako da ni nihče mogel kaj vzeti? Ali vam je kdo povedal, zakaj so tam?
Žvižgač: Ne, niso povedali. Zdelo se je, da so prišli zato, da bi varovali cepivo. Kasneje pa mi je postalo jasno, da so ukazovali starejšim. Res se je opazilo zastraševanje. Naših oskrbovancev nismo več prepoznali. To niso bili več naši stari oskrbovanci, ki so počeli to, kar sicer počnejo instiktivno, temveč so sedeli popolnoma tiho in mirno.
Fisher: So kasneje izrazili strah, o tem pripovedovali?
Žvižgač: Opazilo se je. Njihovo obnašenje je bilo drugačno, bili so prestrašeni, bili so zelo mirni, zadržani. Postali so zelo utrujeni. Sicer ne vem, če je bilo od cepiva. Lahko, da je bil to vzrok. Ampak bilo je….
Fisher: Ali bi lahko še enkrat povedali o simptomatiki, ki se je razvila po prvem cepljenju? Kako hitro se je začelo? Je bilo različno glede na oskrbovanca? Kaj se opazili?
Žvižgač: V enem primeru smo imeli stanovalca, ki je bil superjunak. Seveda je bil zaradi starosti omejen. Njegov glavni problem je bila v glavnem demenca. Bil je operni pevec. Je plesal in tekel. Igral je klavir. Res mu je šlo dobro. Na omenjen dan je prejel cepivo in po 24 urah je dobil močno tresavico, ni več dobil zraka. Nismo imeli več kisika. Izredno hitro se mu je stanje tako poslabšalo, da so ga odpeljali v bolnico. Pred tem mi je zdravnica dala navodila, da naj preverim, če ima okužbo sečil, kar pa ni izgledalo kot okužba sečil. Seveda sem omenil, da bi lahko bil vzrok cepljenje. Naredili smo mu test in bil je dejansko pozitiven. Zaradi testa so ga odpeljali v bolnico. Vedno znova se ponavlja, da je zagotovo covid. Nihče ni preveril, če gre za kombinacijo covida s cepivom, ali pa je krivo samo cepivo. Ves čas se trdi, da je covid. Prisoten je bil tudi krasen zdravnik, ki je jasno povedal, zakaj se vse vrti okrog covida, zakaj ne more biti cepivo. Pogledati si moramo obe možnosti, kar pa se ni zgodilo.
Füllmich: Ali bi se lahko z njim povezali?
Žvižgač: Ne vem. Ne morem reči.
Fischer: Je bil bolnik še naprej pozitiven ali samo glede na rezultat hitrega testa?
Žvižgač: V bolnici je bi po opravljenem PCR testu tudi pozitiven. Ko se je vrnil iz bolnice, je bil negativen. Vendar mu ne gre na boljše.
Füllmich: Do takrat je bil fizično »v dobri kondiciji«. Lahko je hodil, tekal, igral klavir. A je lahko tudi pel?
Žvižgač: Bil je operni pevec. Čudovito je pel. Ko sva skupaj tekla, me je potolkel. Telesno je bil tako dobro pripravljen, da je lahko bil vsem vzor.
Füllmich: Potem je sledil popolni telesni kolaps.
Žvižgač: Ja.
Füllmich: Kakšno je sedaj njegovo stanje?
Žvižgač: To je gospod, ki umira.
Füllmich: O, ne. Upam, da ni bil še enkrat cepljen.
Žvižgač: V tem času je bil še v bolnici.
Füllmich: O.K.
Fischer: Nikoli pa ni imel simptomov covida, temveč samo to utrujenost. Ni imel okužbe dihalnih poti?
Žvižgač: Prav nič. Zaradi tega smo se pogovarjali tudi z družinsko hišno zdravnico, glede tega, da naj bi imeli že pred tem covid. Povedali smo, da je pred tem šlo vsem dobro, ni bilo vročine, ničesar, prav ničesar. 24 ur po cepljenju pa je takoj prišlo do komplikacij. To ne more biti od covida.
Füllmich: Simptomi, ki ste jih opisali, in kolikor mi vemo, nimajo nič skupnega s covidom. To so čisto drugi simptomi, o katerih poročajo iz številnih dežel, iz številnih domov za ostarele, zlasti zato, ker morajo vanj verjeti najprej starejši, žal pač moramo reči tako, prihajajo podobna poročila. Ampak to niso covid simptomi. Ti simptomi so podobni simptomom gripe, morda izguba okusa ali podobno. To, kar vi pravkar opisujete s temi drastičnimi smrtmi – sedem ljudi v zelo kratkem času, osmi pravkar umira. Kaj takega še nismo slišali. Povedali ste tudi, da se razlikuje proces umiranja glede na to, kar tam običajno vidite. Ali lahko to opišete?
Žvižgač: Nekateri negovalci, ne samo jaz, temveč tudi drugi sodelavci, ki se seveda med seboj o tem pogovarjamo, smo že veliko ljudi videli umirati in smo jih pri umiranju tudi spremljali. Praviloma je bila pri starejših ljudeh mirna smrt. V nekem trenutku so smrt sprejeli in se prepustili. Dihanje je bilo umirjeno, zaprli so oči, s prisotnostjo smo jih lahko pomirili. Moram reči, da je sedaj umiranje drugačno. Kot da ne se ne bi mogli prepustiti, kot da se mučijo, kot da bi čutili, da še niso na vrsti za umreti. Oči imajo odprte, nemirni so, močna tresavica spremeni dihanje, tudi barva obraza je popolnoma druga. Izredno so nemirni, tresejo se in z vso silo hlastajo po zraku. Seveda so faze pri umiranju, kjer poskušajo na koncu zajeti zrak, ampak to je drugačna vrsta dihanja. Ne morem opisati. Resnično hlastajo za zrakom, kot da telo še noče ali glava še noče. Ne morejo se prepustiti in mirno zaspati. To umiranje ni človeško.
Fischer: To je grozljivo. So se ljudje v tem trenutku še sposobni pogovarjati? So ljudje pri tem procesu umiranja še pri zavesti ali so čisto odsotni?
Žvižgač: Prepričan sem, da čutijo, če je nekdo ob njih, vendar gledajo skozi človeka, imajo čisto drugačen pogled, ta praznina, to zavijanje z očmi. Težko je opisati. Drugače je. Zagotovo je drugače. To je drugačno umiranje, kot sem navajen.
Füllmich: Kar ste opisali kot »normalno«, je spokojno umiranje, slednje pa je boj za preživetje. Ali lahko tako opišemo? Kot boj proti nečemu? Kako ste to zaznali?
Žvižgač: Pri siceršnjih umiranjih je običajno, da nekateri ljudje kaj potrebujejo, da se potem prepustijo in sprejmejo, da morajo umreti. Morda to, da nekoga še ni bilo, ali da je bil nekdo pri njih, nekaj je še manjkalo. Ampak vedno so se lahko v miru prepustili. Umiranje je bilo spokojno. Sedaj pa je, kot sem že rekel - to nenehno tresenje zgornjega dela telesa, tresavica, ki je tudi ne poznam, ampak so jo številni imeli, ta spremenjena barva polti, ta pogled, ta grozljiv pogled poln strahu, kot da čutijo, da še ne bi smelo biti konca ali da še ni prišel njihov čas, da bi odšli.
Füllmich: Po vašem mnenju, ni spokojno, niti se niso ljudje zmožni po cepljenju prepustiti in umreti. V bistvu je to boj.
Žvižgač: Ja, to je boj in ni prijetno umiranje.
Fischer: Moram vas vprašati. Dementni ljudje so sicer bili odzivni. Če sedaj umira človek z demenco v normalnih okoliščinah, je potem možno, da morda v zadnjih minutah ali urah še kaj pove. Izgleda, da tu ni več povezave s svojim bistvom. Morda že dlje časa. Ali sem narobe razumela?
Žvižgač: Tako je. Nekateri so bistveno spremenjeni že ure pred tem. Sicer številni umirajoči rečejo mama ali bog, na kar se opirajo, pri teh primerih pa je popolna tišina, ničesar ni. Telo drugače reagira.
Füllmich: Kaj se je zgodilo po drugem cepljenju? Se bojite hudih posledic, kakšno je trenutno stanje in kaj predvidevate?
Žvižgač: Drugače je kot prvič. Kot sem povedal, so se pred dvema, tremi dnevi pojavili hujši simptomi. Ne morem reči. Ne morem dati nobene prognoze. Srčno upam, da ne bo huje, ampak ni videti tako. Številnim gre še nadalje slabo.
Füllmich: Koliko ljudem gre slabo?
Žvižgač: Imajo različne simptome. Zelo očitna je utrujenost, šibkost, sprememba značaja, probleme pri hoji, verjetno zaradi utrujenosti ali propadanja mišic. Težko jih motiviramo, da kaj naredijo, dabi hodili, jedli. Neprestano spijo. Enajstim oskrbovancem ne gre zelo dobro.
Füllmich: Enajstim?
Žvižgač: Ja.
Füllmich: Od 31 cepljenih je sedem mrtvih, skoraj 8. Ostalim gre slabo.
Žvižgač: Tako je.
Füllmich: Ojej.
Fischer: Ali pri teh enajstih niha njihovo zdravstveno stanje? Je kakšen dan boljše, slabše? Je občutek, da gre na boljše, potem se stanje spet poslabša. Ali je ves čas od cepljenja enako?
Žvižgač: Po prvem cepljenju je bilo drugače. Stanje se je čez nekaj dni malo popravilo. Po drugem cepljenju pa stanje ostaja ves čas slabo. Ni tako ekstremno slabo. Gre za utrujenost, šibkost, odsotnost, sprememba značaja. Ves čas jim gre slabo. Sedaj so se priključile še nove stvari: edemi, tresavica, izpuščaji na koži.
Fischer: Še nekaj o spremembi barve kože. Je bolj rumenkasta, bolj bledikava?
Žvižgač: Rumeno- siva.
Fischer: Takšno barvo imajo tisti, ki so prizadeti?
Žvižgač: Ena oseba, ja.
Füllmich: Kaj pravijo svojci?
Žvižgač: Težko. Nekateri ne morejo sprejeti. Ena me je vprašala, če je tega ona kriva. Vprašal sem jo, kako to misli in mi je odgovorila, da zaradi tega, ker je odobrila cepljenje.
Füllmich: Nekaterim je torej že jasno, da je to povezano s cepljenjem. Pri vas je drugače. Vi vidite celotno sliko. Svojci ne morejo vedeti, kaj se sicer dogaja. Vedo samo, da so privolili, kar bo zelo verjetno ubilo njihovega svojca. Pri vas pa je drugače. Iz vašega zaznanja celotne slike, če povzamem vaše besede, je tako rekoč jasno, da je to povezano s cepljenjem, ker prej ni bilo nič.
Žvižgač: Točno. Ni normalno……….., to bi bil slučaj, ki ga še nisem nikoli doživel in moji kolegi tudi ne. Moram še reči, da je nega že sama po sebi dovolj naporna. Vemo, da imamo premalo osebja v negi, imamo nizke dohodke, preveč delamo, smo na robu zmožnosti…To se dogaja že vrsto let. Sedaj se zaradi »pandemije« nenadoma pojavijo ljudje, ki lahko pomagajo, kot na primer vojska. Kje je bila vojska prej? Naši ljudje potrebujejo zaposlitev, potrebujejo oskrbo.
Zakaj nam takrat nihče prišel pomagati? Zakaj nas ni takrat nihče podprl? Sedaj imamo naenkrat pomoč, zakaj se ves denar ne investira v ….imamo MRSA bolezen, za katero umre veliko ljudi. Z investicijo bi jo lahko omejili ali preprečili. Rakavi bolniki se ne zdravijo več. Zakaj? Tega preprosto ne razumem. Nenadoma se vlaga ogromne vsote denarja. Noben zdravstven delavec mi ne more reči, da pri PCR testih ni nasilja, fizičnega in psihičnega, ki ga moramo uporabiti, da jih izvedemo, in tudi pri cepljenju – to je nasilje, fizično in psihično. In to podpira vlada. Ljudje potrebuje samo eno v starosti: veselje do življenja, njihove bližnje, potrebujejo nas, kot team, sodelavci morajo pri tem imeti veselje, le tako se ljudem približamo. Kaj pa imamo sedaj: nas je premalo, imamo maske, nimamo nobenega časa, držimo se smernic, gre le za to, da so siti in čisti. Zakaj se nihče ne sprašuje o tem? Imeli smo mladega negovalca, ki je v nekem intervjuju povedal, da je na intenzivnem oddelku opazil, kako imajo ljudje strah pred smrtjo. Rad bi vam povedal, da strah, ki sedaj vlada – seveda se ljudje, ki imajo covid, bojijo, zelo bojijo – ampak sedaj sem videl pri teh sedmih ljudeh pravi strah. Ti ljudje umirajo v strahu. Ljudje, ki pridejo k nam in jim rečem, pridite, rad bi vas umil in me vidijo z masko – to je strah. Ljudje, ki ne vidijo svojcev, ti imajo tudi strah v očeh. Zakaj vidimo povsod le strahove zaradi covid bolezni, zakaj ne vseh drugih oblik strahu? Ni obiskov, noben se jim ne posveča, ne kaže se jim naklonjenosti; prosim, držite razdaljo, ne smem vam priti bliže. Kaj potrebujejo ostareli ljudje: naklonjenost, telesni kontakt, čas, pogovor. Vsega tega ni več, odkar je nastopila »pandemija«. Tako sem žalosten zaradi tega, kar delamo tem ljudem. Ne le z bolnimi, tudi z otroci, to delamo vsem ljudem. In to je tudi nasilje, pravo nasilje. Stanovalcev nisem več prepoznal. So naši »tekači«, so zadovoljni, če nisem pospravil, so šli mimo in smo jih pustili. A tokrat, z navzočnostjo popolnoma tujih ljudi, po mesecih izolacije, po mesecih brez vsakršnih obiskov…nenadoma vstopijo popolnoma tuji ljudje in naši ljudje so sedeli, kar obsedeli so s strahom v očeh. V njihovih očeh se je zrcalil strah, kar se je videlo, strah, ki jih je držal nazaj. To ni normalno, kar se dogaja. In to se dogaja v vsakem domu. Nihče mi ne more dejati, da ni tako.
Füllmich:
Imate kolege v drugih domovih, ki poročajo o podobnem?
A: Da.
Füllmich:
Ali sodelavci v domu, kjer vi delate, tudi tako čutijo? Ste z njimi govorili? Ali jim je to vseeno?
Žvižgač:
Mnenja so različna. Veliko jih pač ignorira, gledajo stran, tako pač je. Ampak tudi v negi so vedno črne ovce, morda jih ne bi smeli siliti, da delajo v negi. Tako je povsod. So pa tudi kolegi, ki pravijo, da je nesramno, kar se dogaja in, da je žalostno, če bo šlo tako naprej. V nekem drugega domu je tudi tako, le da je pritisk v tem domu je močnejši kot pri nas. Zdi se mi, da prihaja do tekme med domovi; cepili smo toliko in toliko ljudi, toliko kolegov se je dalo cepit in kot da bi to bilo hvaljenje vlade. Domovi se s tem postavljajo. Pošiljajo se elektronska sporočila: Cepili smo kar 97% oskrbovancev, kar je krasno. Pri drugih je še pritisk večvrednosti. Jaz tudi opažam pritisk, predvsem pri nas, osebju, naj se damo cepit, naj se cepimo, to je tema, o kateri se vedno znova govori.
Füllmich:
Kako reagirajo vaši kolegi na to?
Žvižgač:
Nekateri so na žalost popustili in so se že dali cepit.
Füllmich:
Zgodilo se je to, kar ste opisali. Če nekdo dela v domu in je že na prvi pogled očitno , kaj je to cepivo povzročilo - ali so se kolegi kljub temu dali cepit ali pa so rekli, o prekleto, bolje da to pustim.
Žvižgač:
Bilo jih je več, ki so dejali ne, a ena, se je kljub temu dala cepit, kar se mi zdi zelo žalostno. Od začetka je bila proti, in ko sem jo vprašal, zakaj si se cepila, saj si bila prej tako zelo prepričana, da se ne boš, imela si tako močne pomisleke. Odgovorila mi je , da je le hotela imeti svoj mir. Klicali so jo privatno in nato je dejala, da se bo cepila, ker želi imeti svoj mir. To je pač en majhen pritisk. Pri nekem drugem kolegu je bil pritisk precej močnejši. Vprašal sem tudi, kako sedaj, če še naprej vztrajamo in se ne želimo cepiti, saj to mora biti prostovoljna stvar. Povedali so mi, da gre za hišna pravila, kot za PCR test – takrat je pravilo, da lahko greste v dom le z negativnim testom, če pa to zavračate, pomeni, da se izogibate delu in temu sledi odpoved. Seveda je močan pritisk. Niso nam jasno povedali, da bo s cepljenjem prav tako, dali pa so nam za primer PCR test. Mislim, da je nekaj za tem.
Füllmich:
Kako je bilo pravzaprav s tem PCR testom. Ko se ljudi testira…. Mislim, da ste nam rekli, da so ljudi, ki so jih cepili, že pred tem testirali in da so bili vsi negativni, saj jih drugače ne bi cepili. Medtem že vemo, da nam ta PCR test ničesar ne pove o infekciji. Velja pa, da se ne sme cepiti človeka z aktivnim virusom. Torej izhajam iz tega, da so bili ljudje, ki so bili cepljeni, torej teh 31 ljudi, negativni. To je pravilno, kajne?
Žvižgač:
Nekaj dni pred tem so bili na testiranjih negativni, to je res. Vendar pa pri nas ne drži. Zdravica je poklicala RKI, potem, ko je pri nas izbruhnil covid in je čisto jasno vprašala, kaj je to pri drugem cepljenju, saj imamo pozitivne. RKI je potrdil, da se sme, kljub covid pozitivnem stanju cepiti. Še enkrat bi rad omenil, da pri nas na dan cepljenja niso vprašali, če je komu slabo, če ima kdo kakšne posebnosti, ali je kdo pozitiven. Skupina je le prišla k nam in so cepili, čeprav je bil nekdo z diarejo, imeli smo alergike, ljudi, ki imajo alergije– nič niso vprašali, le cepili. Pri prvem cepljenja smo imeli primer, ko je zdravnik cepil in nenadoma začne vpiti, da oseba krvavi. Nato je vprašal, če oseba jemlje zdravila proti strjevanju krvi. Odgovoril sem, da bi moral to on vedeti, saj ima on anamnezo. Ker cepljeni ni nehal krvaveti. Odgovoril mi je, da je ni pogledal. To je bila njegova reakcija. Sploh ni vedel, koga cepi. Enostavno je vzel iglo, jo zapičil, cepil, konec.
Füllmich:
Torej cepilni zdravnik ne ve, kakšno je stanje posameznih pacientov. Z njimi tudi ne govori, videl sem slike, bolj ali manj hodi naokoli. Ali lahko to potrdite? Da sam zdravnik ni ničesar drugega delal kot cepil in ni imel pojma o pacientih?
Žvižgač:
Da, to lahko potrdim. Nikogar niso vprašali, če gre komu slabo. Niti enkrat me niso vprašali, pa tudi sodelavce ne. Z ljudmi se niso pogovarjal. Ljudje so bili cepljeni v kuhinji, med jedjo, na hodniku, pač tam, kjer so jim prišli naproti.
Füllmich:
In kar se tiče PCR testa, ste tudi dejali, da je potekalo z nasiljem, ljudi so držali, delali so proti njihovi volji. Ali je bila privolitev v PCR test, so svojci ali skrbniki dali privolitev, kako je to potekalo?
Žvižgač:
Svojci in skrbniki so morali dati privoljenje.
Füllmich:
Sami pacienti pa, kot ste ravno povedali, se večinoma ali delno s tem niso strinjali in so to zaznali kot napad in kot nasilje nad telesno integriteto ali pa niso nič rekli?
Žvižgač:
Pretežno je to potekalo z uporabo nasilja.
Fischer:
Noro. Pojdimo še enkrat nazaj k zdravniku. Ste lahko opazili, da se je zdravnik ali kdo iz cepilnega teama prepričal, če so na voljo dokumenti z razlago.
Žvižgač:
Očitno ne. Kot sem dejal zdravniku, da mora on vedeti, če pacient, ki ga je ravnokar cepil, prejema zdravila proti strjevanju krvi, saj ima on list anamneze, je jasno povedal, da ne ve.
Fischer
No, to ni bil edini tak primer. Ali je bilo to, kar ste videli, na splošno pri vseh?
Žvižgač:
Ne verjamem, da so se predhodno o komerkoli pozanimali.
Füllmich:
Izhajate iz tega, da zdravniki, ki so izvajali cepljenje - oz. če je bil le eden zdravnik – niso imeli nobenega védenja o pacientih.
Žvižgač:
Torej, prisotna je bila hišna zdravnica, ki pozna svoje oskrbovance, ampak tudi z njene strani ni bilo vprašanj o njihovem počutju. Pa tudi zdravnik in njegov team se ni z njimi niti enkrat pogovarjal.
Füllmich:
Ali je normalno, da zdravnik, ki pride v dom za starejše občane k pacientom, nima nobenega védenja o njih in ga tudi ne zanima, pač pa dela le to, kar meni, da je prav ? Ali pa se zdravnik po navadi pogovarja s pacientom, sorodnikom oz. z njegovim skrbnikom?
Žvižgač:
Imamo stalne zdravnike, posebno pri nas, ko gre za področje demence. Pričakovali pa bi, da govorijo vsaj z nami - zdravstvenim osebjem, ko pridejo k nam. Da bi vprašali, če so kakšne posebnosti, pri nas imamo tudi nekaj telesno agresivnih varovancev. Da bi nas vprašali, pri kom moramo posebno paziti, pri kom moramo biti posebno pozorni, saj mi poznamo trike, kako z njimi ravnati. Ampak to ni bilo tako. Stali so tam v trojicah, dvignili so oblačila, pacienta na hitro prijeli, hitro injekcija, in so že šli k naslednjem. To je trajalo na osebo največ eno minuto. Prej pa ni nihče nič vprašal, prav nič.
Füllmich:
In reakcije pacientov?Pri prvem cepljenju so bili prestrašeni zaradi prisotnosti vojakov, kot ste opisali. Kako je bilo pri drugem cepljenju?
Žvižgač:
Kot sem že omenil, naših varovancev nisem več prepoznal, nismo pričakovali, da bodo toliko tolerirali, vendar je šlo bolj za toleranco iz strahu, ker so jih ustrahovali. Pri drugem cepljenju se mi je zdel team že bolj rutiniran. Porabili so le polovico časa, dejansko so s cepljenjem zelo hiteli, varovanci pa enako reagirali. Ponovno je bilo prisotno ustrahovanje. Zdi se mi, da je bila prisotna skupinska dinamika. Številni ljudje na enem mestu, ki se okrog razgledujejo, nenadna prisotnost popolnoma tujih ljudi, vsi so bili popolnoma prestrašeni. Pri eni varovanki smo opazili, da se je postavila v bran - takšno jo tudi poznamo - že ko so bili v sobi trije. Opazili smo, da je bila v popolnoma drugi situaciji, saj je to jasno. Dva sta se približala njeni postelji, vendar smo vedeli, da je bila v svojem okolju. Skušala se je ubraniti, a to niso tolerirali.
Fischer:
Kako je potekalo pri drugem cepljenju? Je bila vojska zopet prisotna?
Žvižgač:
Točno.
Fischer
So hodili naokoli, naleteli na koga v kuhinji ali drugje, ga zagrabili ……
Žvižgač:
Točno tako. A bilo je, kot na vojaškem pohodu, vedeli so že, kako to poteka: oblačilo gor, injekcija in že so bili drugje. Šlo je še hitreje, veliko hitreje.
Fischer:
Torej so porabili pol ure za 21 ljudi, da so jih cepili?
Žvižgač:
Zdi se mi, da je bilo celo še manj kot pol ure.
Füllmich:
Gre za precej strašljivo zgodbo. Bili ste tudi sami čustveno prizadeti, predvsem, ko ste imeli kratek monolog, to je naredilo precejšen vtis. Iskreno mislim, da bo druge ljudi tudi ganilo.
Fischer:
To je res absolutna norost, kar smo slišali, strašna mora. Predvsem ko pomislimo, da to zagotovo ni edini primer v Berlinu. Verjetno se to dogaja v številnih domovih, tudi v domovih za invalide. Prišli smo do spoznanja, da se podobno dogaja v veliko domovih, saj dobivamo dopise od posameznikov, ki opisujejo natanko takšne usode. Prav včeraj je poročala neka negovalka, da se enako dogaja v pokrajini Rheinland-Pfalz in tudi na veliko drugih mestih. Prav tako v nekem domu za invalide, s katerim sem v kontaktu, v pokrajini Nordrhein-Westfallen, kjer imajo čisto podobno situacijo. Opisujejo, da so imeli nekateri kmalu po cepljenju spremenjeno barvo obraza, bili so neobičajno brez energije, sploh ne pridejo k sebi, in ne vem, kaj vse se bo v naslednjih dneh še zgodilo.
Füllmich:
Moram priznati, da sem končan video komaj prenesel. Moja žena ga je prav tako videla in je ob njem komaj zdržala. Po tem sem govoril s soprogom oskrbovanke iz pokrajine Rheinland-Pfalz, saj menim, da moramo sedaj res hitro delovati, da ne bi prišlo do še več takih situacij. Iz tega, kar smo videli, predvidevamo, da se tako dogaja vsaj po vsej državi. Domnevam pa, da po teh izkušnjah, vseh dopisih, videih, ki jih dobivamo, da se to dogaja po vsem svetu. In to bi pomenilo, da jih 25% umre, in da ima še nadaljnjih 36% težke neželene učinke. Za njih se ne ve, če jim bo uspelo. To se z besedami ne da drugače povedati, kot da je to videti kot organiziran množični poboj.
Ich habe noch eine Presseanfrage fur Journalisten bei der Polizei gestellt.
Vprašanja medijev
Fischer:
V najslabšem primeru je točno tako. Morda pa so se tudi zaleteli in da mislijo, da je cepljenje rešitev. Vsekakor pa se mora v vsakem primeru zelo hitro raziskati. Nekoliko sem pretresena, moram priznati. Za ta primer sem pravkar, v petek, končala kazensko ovadbo. Informanti se sami niso hoteli javiti in sem jim zato že ta petek poslala t.i. kazensko ovadbo na državno tožilstvo, obvestila pa sem tudi policijo. Danes sem policiji že postavila vprašanja medijev, če se že ukvarjajo z ovadbo in če jo že imajo v obdelavi. Na hitro vam preberem, kaj nam je policija napisala. Policija je odgovorila naslednje: »Doslej berlinska policija ni izvajala nobenih preiskav v zvezi s smrtnimi primeri, ki ste jih navedli. Tovrstne preiskave se izvajalo le takrat, kadar zdravnik pri izdaji mrtvaškega lista potrdi nenaravno smrt. Tudi oba smrtna primera, ki ste jih navedli, nista berlinski policiji poznana. V skladu s tem, se niso izvajale nobene preiskave oziroma nismo ugotovili pregledov trupel pokojnikov. Ovadbe, ki ste jih poslali, se nahajajo na policiji in jih že preverja strokovni pooblaščenec kriminalistične policije oz. berlinsko državno tožilstvo. »
Tudi tam sem spraševala in zanima me, kakšno informacijo bom dobila jutri. Nahajamo se v nori situaciji, ko policija ne prične s takojšnjimi raziskavami, čeprav smo prijavili hud zločin. Gre za dolžnost preiskave in bi z njo morali takoj začeti. Dostavili smo dovolj začetnih indicov za sum, da se morda ni postopalo pravilno. Pravzaprav bi morala policija takoj začeti z raziskavami.
Füllmich:
Kaj takega še nisem slišal in je nepojmljivo. Kratek čas sem delal v državnem tožilstvu in sem potem odšel, ker mi je bilo slabo, ko sem videl, kako malo se zgodi, tudi ko gre za hude stvari. Stvari moramo videti jasno. V tvoji kazenski ovadbi je šlo šele za dva umrla...
Fischer:
Ne, bilo je sedem mrtvih in eden, ki je umiral. In sedaj se je pri osmem to tudi uresničilo. V vsakem primeru je sedaj jasno, kar smo tudi napisali, da gre po drugem cepljenju tudi nadaljnjim enajstim osebam od 21 cepljenih slabo. Poleg tega ne obstaja samo neposredna nevarnost. Če bi lahko omejili vzrok smrti pri drugih, bi ga lahko morda še pri prizadetih, ki ponovno kažejo prve znake, vendar še niso dokončni. Morda bi lahko posredovali. In seveda moramo zelo hitro izvedeti, za kaj gre, ker potem je potrebno tudi v drugih domovih in v cepilnih centrih stopiti na zavoro in pogledati kaj se dogaja.
Füllmich:
Verjetno po vsej Evropi. Nekaj je torej povsem gotovo: noben državni tožilec ne more zahtevati, da se jim posreduje končno izdelana obtožba z vsemi pričami in po možnosti še z video dokazi. Mi pa smo to tako rekoč storili, ti (Viviane) si s tvojo kazensko ovadbo predstavila tako konkretne sume, da bi se takoj moralo posredovati. Reči, ah ne, počakali bomo, da se bodo pri nas javili storilci, torej tisti zdravniki, ki so bili udeleženi, to je že več kot pretresljivo in to ti nažene strah v kosti, kajti če bo to postalo normalnost, ne bo nihče več varen. Tudi tisti ne, ki so v vladi in mislijo, da je vse v redu. To, kar smo mi tu videli, s pričami smo tudi osebno govorili, skupaj s kolegom ste tudi videli, kako je prikorakala in odkorakala vojska. Torej to, kar smo tu videli, je tako zelo pretresljivo, da vsak posameznik, tudi tisti v vladi, mora vstati. Tisti, ki bodo obsedeli in ne bodo ničesar storili, bodo sokrivi za vse, kar se bo še zgodilo.
Fischer:
Absolutno. Mora se razkriti, v celoti, takoj, moramo vedeti, kaj se dogaja. Tako kot je videti, gre tu res za velik problem s cepljenjem.
Füllmich:
Lahko le upamo, da bo skupaj s tožbo kolegice dr.Holzeisen in s tem, kar so naši ljudje zbrali - to niso katerikoli ljudje, pač pa ugledni znanstveniki - da se bo nekaj sprožilo na nivoju EU. Če se to ne bo zgodilo, potem se vprašajmo, zakaj imamo EU komisijo, zakaj sploh imamo EU. Ali se ne bi morda bolje znašli v regionalnih strukturah s tistimi, ki pomagajo, drugim, ki so dejansko prizadeti, torej si med seboj pomagajo. Tu v Berlinu bi se moral takoj sprožiti alarmni zvonec. Če bi ga utišali, bi bil gigantski škandal. Jaz bi to označil za oviranje pravice na uradnem položaju.
* * *
Po cepljenju s korono Nizozemci množično umirajo
11. marec 2021
V domu za ostarele Huis ter Wijck v Beverwijku je v enem mesecu umrlo 26 prebivalcev. To se je zgodilo kmalu po tem, ko so prejeli cepivo. Noordhollands Dagblad piše, da je bil to eden izmed najbolj črnih mesecev v zgodovini. Tiskovni predstavnik pravi: "Zgodilo se je nepričakovano po prvem cepljenju. Žal je veliko oskrbovancev umrlo. "
Nekdanja uslužbenka za NineForNews je povedala, da je opozorila dom za ostarele, a so ji rekli, da "morajo kot organizacija upoštevati vladne smernice.
Družinski člani so sprožili alarm: Verjetno je v enem mesecu po prvem cepljenju umrlo 26 ljudi. Nekaj tukaj smrdi.
Takšna sporočila se pojavlja skoraj vsak dan. Zaposleni molčijo. Oblasti pravijo, da povezave ni. Tako se ponovno vrnemo k poslu kot običajno. Zagotovo je naloga proizvajalcev cepiv , da nas ščitijo pred tem virusom?
V zvezi s tem je evropska poslanka Leonie Sazias danes v De Telegraafu dala zanimivo izjavo. »Farmacevti so sami idioti. Na račun bolnih ljudi želijo zaslužiti čim več denarja."
Kaj storite, če ima izdelek, s katerim poskušate zaslužiti največ denarja, številne neugodne stranske učinke? Poskrbite, da vsi molčijo, vendar pa zgodbe počasi, a zanesljivo pronicajo preko različnih kanalov na plano.
Odvetnica Isa Kriens, znana tudi kot Mala aktivistka, je na Instagramu objavila zgodbo o ljudeh, ki umirajo po cepljenju proti koroni. »Prebiram objave in vidim preveč zgodb o umiranju starejših takoj po cepljenju. Preveč, «je zapisala.
Nato so jo ljudje zasuli z dopisi. Tu je majhen izbor nešteto sporočil, ki jih je prejela:
»V babičini domu za ostarele sta dva moška umrla, ki sta imela samo telesno okvaro. Oba sta bila sprejeta 25. januarja in umrla v noči s 30. na 31. januarja. Brez nadaljnje preiskave. Naključje. "
»Tudi v našem domu za ostarele. Sedem mrtvih po prvi dozi! "
»Natanko tako! V našem domu je po prvi injekciji umrlo šest ljudi, trije pa so bili hospitalizirani. Rekli so nam, naj o tem ne povemo družini in prijateljem. Dobrodošli v tem strupenem svetu! "
»Moji stari teti, stari 96 let, je bila v domu za ostarele dobro, vendar je imela šibko srce. Prvi odmerek je dobila zato, da bo lahko dlje živela. Dva dni kasneje je bila smrtno bolna. Najprej je zdravnik rekel, da ni bilo krivo cepivo, kasneje pa si je premislil. Umrla je teden in pol kasneje. "
"Tudi moj 92-letni oče je po treh dneh zbolel in po dveh tednih umrl."
»Delam v ordinaciji družinskega zdravnika in vaša zgodba je resnična. Neverjetno je, koliko ljudi se po cepljenju nenadoma sesuje, čeprav je korono že imelo. Pripisuje se predhodnemu stanju. "
»Moja 95-letna teta je umrla v nekaj tednih po prvem cepljenju. Kdo pri zdravi pameti bi cepil 95-letno damo s šibkim srcem? Ne morem razumeti ... Strah me je za stare starše, ki sta stara 75 let ... Tudi ona dva se nameravata cepiti. "
»Mati moje prijateljice je bila cepljena. Bila je sredi 80. let, že precej šibka in imela je veliko zdravstvenih težav. Vsi smo jo poskušali pregovoriti, a ona je tako zelo verjela. Mati je umrla dva dni po sprejemu. Zdaj ima moj prijateljica poleg žalosti še slabo vest. Kdo bi dovolil, da se cepi nekoga, ki je že tako šibek? Zdravnik bi moral biti proti! "
»Stranka od moje sestre je umrla kmalu po cepljenju. Morali smo zadržati zase. "
Po navedbah Lareba je bilo do zdaj že 87 poročil o smrtnih primerih po cepljenju s korona cepivom, vendar ob branju vseh teh zgodb, kot je ta, ne moremo mimo tega, da ne bi opazili, da je dejanska številka umrlih veliko višja.
* * *
Actor Tony Robinson slams government for 'manslaughter' as it's revealed over HALF of all Covid-19 deaths in England will be among care home residents
- Study warns that by the end of June Covid death toll could 'approach 59,000'
- Of those 59,000, 'about 34,000 (57%) will have been care home residents'
- Study was produced by major healthcare business consultancy LaingBuisson
- Actor Sir Tony Robinson has accused the Government of 'manslaughter'
- He said: 'Thousands of elderly people have died who shouldn't have died'
- Here’s how to help people impacted by Covid-19
*
Nursing Homes in Chicago, Kentucky Report COVID-19 Infections Among Those Vaccinated
Public health officials in Chicago and Kentucky have identified dozens of residents and staffers at skilled nursing facilities who tested positive for COVID-19 more than two weeks after they were fully vaccinated against the virus, according to the Centers for Disease Control and Prevention.
The information came in a pair of CDC Morbidity and Mortality Weekly Reports issued Wednesday.
According to one report, the Chicago Department of Public Health — through routine screening in February — identified one nursing facility resident who became infected more than 14 days after receiving the second dose.
https://childrenshealthdefense.org/defender/nursing-homes-report-covid-among-vaccinated/?utm_source=salsa&eType=EmailBlastContent&eId=bbf3f3f8-7cb7-4fbc-b938-1bb8d728b4ce
*
ZAKAJ v nekaterih domovih cepijo ostarele s fiziološko raztopino in ne s pravim COVID-19 cepivom? Očitno zato, da skrijejo preveliko število poškodb in smrti po prejemu cepiva:
*
Ontario allowing hospitals to transfer patients to LTC without consent in urgent cases
https://www.680news.com/2021/04/28/ontario-allowing-hospitals-to-transfer-patients-to-long-term-care-without-consent/
*
https://www.spectator.co.uk/article/the-new-care-home-scandal#
Parlamentarno poročilo o domovih za ostarele v UK
*
A physician with a practice in the Kansas City area told LeoHohmann.com that of a recent 500-person sampling of nursing-home patients who received the COVID injection, 22 died within 48 hours. That represents an astonishing 4.4 percent death rate. Most people in the Kansas City area nursing homes are receiving the Pfizer shot, he said.
“I can’t prove they all died of the vaccine, all I can prove is it happened within 48 hours,” the physician told LeoHohmann.com.
“The requirements are they only need to be monitored for 15 minutes. So we are never going to know the real numbers,” he said. “If it happens outside of that 15-minute window it’s going to be impossible to prove… If the FDA approves this then God help us.”
*
Zastrašujući podatak otkriva najnovija statistika Hrvatskog zavoda za mirovinsko osiguranje. Naime, samo u prva tri mjeseca 2021. godine umrla su čak 12.153 umirovljenika. S druge strane, građana koji su u istom razdoblju postali umirovljenici je 9.995, odnosno 2.158 manje.
*
*
Pomor starostnikov: https://www.facebook.com/marija.stoj.1/videos/538832263891249
https://www.facebook.com/instudio2009/videos/269974155087084
*
https://www.newsletter.co.uk/health/coronavirus/commissioner-calls-for-public-inquiry-on-care-home-covid-death-rate-and-unseen-do-not-resuscitate-orders-on-elderly-residents-3468919
*
*
Mar 01, 2021
