Globalni načrt je razkrit: Prevzem vsega genskega materiala na Zemlji
Avtor: Patrick Wood, 24. 10. 2021
Vir: https://www.technocracy.news/un-blueprint-exposed-the-takeover-of-all-genetic-material-on-earth/
Le redki so videli pravo gonilno silo Agende 21 in Konvencije o biotski raznovrstnosti iz leta 1992. Ta članek je nujno dolg in podroben. Nekateri mu bodo morda težko sledili. Vendar pa je raziskava eksplozivna in podaja novo in pretresljivo razlago, kako in zakaj je bil svet postavljen na glavo s pandemično pripovedjo, ki sta jo orkestrirali Big Pharma- farmacija in biotehnološka industrija.
Zaradi pomanjkanja prostora sem namenoma izpustil druga pomembna področja, ki so povezana s to zgodbo. Eno od njih so trans-človeške sanje o ustvarjanju človeštva 2.0 z genskim inženiringom. Drugo je, kako je to povezano z dokumentom Svetovnega gospodarskega foruma The Great Reset - Velika ponastavitev, ki vsebuje pripoved o transhumanizmu in ponastavitvi človeške rase.
Iskreno upam, da bodo drugi raziskovalni novinarji in raziskovalci stopili na sled in odstrli skrivnost največje zgodbe, ki na planetu Zemlja (še) nikoli ni bila povedana.
*
*
ZGODBA NA KRATKO
> Na Konvenciji o biotski raznovrstnosti leta 1992 je bila glavna skrb "zaščita farmacevtske in nastajajoče biotehnološke industrije".
> Združeni narodi so biotsko raznovrstnost opredelili kot "genske vire", kar je pomenilo, da naj bi bil genski material v lasti, izkoriščanju in nadzoru z genskim inženiringom, ki ga izvaja biotehnološka industrija.
> Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 poziva, da se digitalno gensko zaporedje vseh vrst, vključno z ljudmi, shrani kot globalno skupno sredstvo in da je na voljo biotehnološki industriji za licenciranje.
> Njegov namen je "spremeniti odnos družbe do biotske raznovrstnosti in zagotoviti, da bo do leta 2050 izpolnjena skupna vizija življenja v sožitju z naravo".
Uvod
Leta 1992 je prvotna Konvencija Združenih narodov o biološki raznovrstnosti potekala vzporedno s konferenco Agende 21 pod imenom Konferenca ZN o gospodarskem razvoju (UNCED). Obe konferenci sta potekali v Riu de Janieru v Braziliji, sponzorirali pa so ju Program Združenih narodov za okolje (UNEP), Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN).
Agenda 21 se je imenovala "agenda za 21. stoletje" in je bila osredotočena na trajnostni razvoj, gospodarski sistem, ki temelji na virih in je zelo podoben zgodovinski tehnokraciji[1].
Po podatkih Mednarodnega inštituta za trajnostni razvoj:
Trajnostni razvoj je bil opredeljen na več načinov, vendar se najpogosteje navaja opredelitev iz Naše skupne prihodnosti, znane tudi kot Brundtlandovo poročilo:
"Trajnostni razvoj je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi pri tem ogrozil zmožnost prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe."[2]
Knjiga Naša skupna prihodnost je bila objavljena leta 1987 in je le pet let pozneje postala načrt za konferenco v Riu. Avtorica in vodja študije Združenih narodov, znane kot Brundtlandova komisija, je bila članica Trilateralne komisije Gro Harlem Brundtland. Bila je predsednica norveške vlade, pred tem pa ministrica za okolje. Ni presenetljivo, da je članica Trilateralne komisije oblikovala politiko, ki je svet dobesedno obrnila na glavo. Pravzaprav je bila Trilateralna komisija leta 1973 tista, ki je prvotno izjavila, da bodo njeni člani ustvarili njen samooklicani "novi mednarodni gospodarski red" New World Order. (glej Trilaterala nad Washingtonom, I. in II. zvezek, Wood & Sutton)
Na konferenci v Riu so se spraševali, kaj lahko storimo, da bi svet rešili pred pretiranim razvojem, ki povzroča onesnaževanje, globalno segrevanje, izginjanje deževnih gozdov itd. Odgovor je bil, da je potreben večji razvoj, in to s strani istih akterjev, ki so prej uničevali habitate in ropali narode. Z drugimi besedami, potreben je bil večji razvoj, da bi se odpravili učinki prejšnjega razvoja. Brundtlandova je prepričala ZN, da je to nekako smiselno, in leta 1992 je bilo to sprejeto kot "agenda za 21. stoletje".
Drugi so videli skozi dim in ogledala. Dva okoljska raziskovalca in avtorja sta v svoji knjigi The Earth Brokers (Zemeljski posredniki) zapisala: "Prosta trgovina in njeni zagovorniki so začeli veljati za rešitev svetovne ekološke krize"[3].
Ne bi mogla biti bolj neposredna:
"Trdimo, da je UNCED spodbudil prav takšen industrijski razvoj, ki je uničujoč za okolje, planet in njegove prebivalce. Vidimo, kako bodo zaradi UNCED bogati postali še bogatejši, revni še revnejši, medtem ko bo pri tem uničenega vedno več planeta."[4]
Leta 2021 tega rezultata ne bi bilo mogoče videti jasneje: bogati so na višku, revni so v škripcih, planet in njegovi gospodarski sistemi pa so v razsulu.
Kako smo prišli do tega? Tukaj je prvi namig, ko so ugotovili:
"Niti Brundtlandova, niti sekretariat, niti vlade, ki so pripravile osnutke, ne nameravajo preučiti pasti proste trgovine in industrijskega razvoja. Namesto tega so napisali konvencijo o tem, kako 'razviti' uporabo biotske raznovrstnosti s pomočjo patentov in biotehnologije." [5]
Ob vsem drugem, kar naj bi UNCED predstavljal, je bilo njegovo pravo poslanstvo zajemanje in uporaba biotske raznovrstnosti za potrebe biotehnološke industrije.
To dejstvo je bilo večinoma spregledano vse do velike (pandemične) panike leta 2020, ko je postalo jasno, da so globalni prevzem organizirali elementi te iste biotehnološke industrije.
Program za 21. stoletje, zares.
Kaj v resnici pomeni biotska raznovrstnost?
Ko sem se naučil, kaj iskati, sem jo videl povsod. Začnimo z Našo skupno prihodnostjo (Brundtland, 1987):
"Raznolikost vrst je nujna za normalno delovanje ekosistemov in biosfere kot celote. Genetski material prostoživečih vrst vsako leto prispeva milijarde dolarjev k svetovnemu gospodarstvu v obliki izboljšanih rastlinskih vrst, novih zdravil in drog ter materialov za črpanje za industrijo." [6]
Poseben razvoj biotske raznovrstnosti si oglejte v 6. poglavju z naslovom Vrste in ekosistemi: Viri za razvoj:
"Vrste in njihov genski material obljubljajo, da bodo imeli vse večjo vlogo pri razvoju, in pojavljajo se močni ekonomski razlogi, ki podpirajo etične, estetske in znanstvene razloge za njihovo ohranitev. Genska variabilnost in zarodni material vrst prispevata h kmetijstvu, medicini in industriji v vrednosti več milijard dolarjev na leto ... Če bodo države lahko zagotovile preživetje vrst, se bo svet lahko veselil novih in izboljšanih živil, novih zdravil in drog ter novih surovin za industrijo."[7]
V nadaljevanju Brundtlandova navaja:
"Bila bi res mračna ironija, če bi ravno takrat, ko bi z novimi tehnikami genskega inženiringa začeli spoznavati raznolikost življenja in učinkoviteje uporabljati gene za boljše pogoje za življenje ljudi, pogledali in ugotovili, da je to bogastvo žalostno izčrpano"[8].
Sklep št. 1: Beseda "biotska raznovrstnost" pomeni "genski viri". Geni so nekaj, kar je treba izkoriščati in uporabljati učinkoviteje, kot se uporabljajo v svojem naravnem stanju.
Če se vrnemo k knjigi The Earth Brokers (Zemeljski posredniki), so opažanja avtorjev očita priča temu, kar so dejansko videli na vrhu UNCED in Konvencije o biotski raznovrstnosti:
"Konvencija implicitno enači raznolikost življenja - živali in rastlin - z raznolikostjo genskih kod, za katero se glasi genska raznovrstnost. S tem postane raznolikost nekaj, s čimer lahko sodobna znanost manipulira. Končno konvencija spodbuja biotehnologijo kot "nujno potrebno za ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti"[9].
Če obstaja kakršen koli dvom o tem, kakšen je cilj, zaključijo s to osupljivo izjavo:
"Glavni interes, ki ga je sprožila Konvencija o biotski raznovrstnosti, je vprašanje lastništva in nadzora nad biološko raznovrstnostjo ... glavna skrb je bila zaščita farmacevtske in nastajajoče biotehnološke industrije."[10]
Da bi podkrepili misel, so avtorji naravnost povedali: "Napisali so konvencijo o tem, kako 'razviti' uporabo biotske raznovrstnosti s patenti in biotehnologijo"[11].
Pozorno upoštevajte, da lastništvo in nadzor nad geni nista bila postransko vprašanje ali manj pomemben vložek: bila sta GLAVNI VLOŽEK!
Sklep št. 2: Genski viri pomenijo gensko gradivo, ki ga je treba imeti v lasti, izkoriščati in nadzorovati z genskim inženiringom, ki ga izvaja biotehnološka industrija.
Sklep št. 3: UNCED in Agenda 21 sta bila v veliki meri dimna zavesa za prikrivanje resničnosti sklepa št. 2.
Kljub temu, da naj bi konferenca UNCED premostila vrzeli med severom in jugom, je bilo očitno, da so na njej v celoti prevladovale razvite države severa. Earth Brokers so pojasnili, da so vse rešitve zagotovili "zahodna znanost, zahodna tehnologija, zahodne informacije, zahodno usposabljanje, zahodni denar in zahodne institucije"[12].
Sklep št. 4: Tretji svet je bil v imenu trajnostnega razvoja in biotske raznovrstnosti ponovno pripravljen na ropanje. Nagrada je gensko inženirstvo in lastništvo proizvodov, ki nastanejo z genskim inženirstvom.
Skladen je v vseh dokumentih Združenih narodov
Istega leta kot konferenca UNCED, leta 1992, sta UNEP in IUCN objavila Globalno strategijo biotske raznovrstnosti kot "Smernice za ukrepanje za trajnostno in pravično ohranjanje, preučevanje in uporabo biotskega bogastva Zemlje".13 Predstavljene so bile iste teme, vendar previdno, da bi pridobili sodelovanje tretjega sveta. Za vse nove pričakovane prihodke, ki so jih ustvarila biotehnološka podjetja, je bil državam izvora obljubljen tok licenčnin.
Pod podnaslovom Spodbujati priznavanje vrednosti lokalnega znanja in genskih virov ter potrjevati pravice lokalnega prebivalstva so bili navedeni pomisleki glede pravic intelektualne lastnine (IPR):
"Vsi sporazumi o zbiranju bi morali odražati koncepta pravičnega nadomestila in odgovornosti, za zbiralce genskih virov, antropologe ali druge raziskovalce, ki preučujejo lokalna ljudstva ali upravljanje lokalnih virov, pa bi morali veljati kodeksi ravnanja. V nekaterih primerih bodo morda potrebne pogodbe, ki bodo zagotovile vračilo licenčnin ali drugih koristi lokalnim skupnostim ali posameznikom."[14]
Na drugem mestu je bilo navedeno: "V skladu s členom 4.2.2: "Ker je biotehnologija odvisna od biotske raznovrstnosti kot surovine, bo vrednost genskih virov rasla skupaj z industrijo."[15]
Sklep št. 5: Pri biotski raznovrstnosti ne gre za ohranjanje vrst, temveč za vir surovin za biotehnološko industrijo, za katere bi morala plačevati licenčnine za komercialne izdelke nazaj na prvotna mesta zbiranja.
Seveda se je zgodilo ravno nasprotno. Monsanto je na primer razvil in patentiral gensko spremenjena semena poljščin, nato pa je kmete prisilil, da so za uporabo semen plačevali licenčnine, namesto da bi bilo obratno. Pogosti so bili naslovi, kot so "Monsanto ustrahuje male kmete", "Argentinski kmetje bodo plačevali licenčnine semenarskim podjetjem" in "Kako je Monsanto pisal in kršil zakone za vstop v Indijo".
Publikacije, kot sta Globalna strategija za biotsko raznovrstnost in Globalna ocena biotske raznovrstnosti, so bile dejansko potrebne le za to, da bi približno 196 držav sveta podpisalo soglasje k fantaziji, ki se ne bo nikoli uresničila. Po podpisu bi Združeni narodi in njihovi številni nevladni akterji te narode zavezali k spoštovanju pogodb in sporazumov, ne glede na škodo in bolečino, ki bi jo povzročili tem istim narodom.
Sprememba igre: Globalni okvir biotske raznovrstnosti po letu 2020
Tako kot je bila leta 2015 Agenda 21 posodobljena z Agendo 2030, se tudi Globalna konvencija o biotski raznovrstnosti trenutno izpopolnjuje z globalnim okvirom za biotsko raznovrstnost po letu 2020. Čeprav bo vrhunec dosegel leta 2022, so delovne skupine že od leta 2020 zaposlene z oblikovanjem različnih elementov, ki bodo vključeni v dokončani okvir.
Ker sta biotehnologija in genska znanost v zadnjih 25 letih tako hitro napredovali, se prejšnja besedna zveza "genski viri" zdaj šteje za neprimerno za naprej in se nadomešča z besedno zvezo "informacije o digitalnem zaporedju genskih virov":
Po podatkih Nacionalnega inštituta za raziskave človeškega genoma je koncept "digitalnega zaporedja" opisan kot:
"Sekvenciranje DNK pomeni določanje vrstnega reda štirih kemičnih gradnikov, imenovanih 'baze', ki sestavljajo molekulo DNK. Zaporedje znanstvenikom pove, kakšne genetske informacije nosi določen segment DNK. Znanstveniki lahko na primer z informacijami o zaporedju določijo, kateri odseki DNK vsebujejo gene in kateri odseki nosijo regulativna navodila, ki vklapljajo ali izklapljajo gene. Poleg tega lahko podatki o zaporedju opozorijo na spremembe v genu, ki lahko povzročijo bolezen.
V dvojni vijačnici DNK se štiri kemične baze vedno vežejo z istim partnerjem in tvorijo "bazne pare". Adenin (A) je vedno v paru s timinom (T); citozin (C) je vedno v paru z gvaninom (G). To parjenje je osnova mehanizma, s katerim se kopirajo molekule DNK, ko se celice delijo, in je tudi osnova metod, s katerimi se izvaja večina poskusov določanja zaporedja DNK. Človeški genom vsebuje približno 3 milijarde baznih parov, v katerih so zapisana navodila za nastanek in ohranitev človeka." [16]
Načelo je enako za vse oblike življenja na Zemlji, vse imajo DNK, ki jo je mogoče sekvencirati in vnesti v računalnik za shranjevanje, iskanje in analizo. Predvideva tudi sintetično biologijo, kjer se DNK preoblikuje na načine, ki se v naravi ne pojavljajo, zaradi "izboljšanja" in "dobrega počutja" za okolje.
V skladu s poročilom odprte delovne skupine za globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 o njenem tretjem srečanju (avgust-september 2021):
[delovna skupina] "priznava notranjo povezavo med genskimi viri in informacijami o digitalnem zaporedju genskih virov ter obseg bioinformatičnih orodij pri načrtovanju in ustvarjanju novih informacij o digitalnem zaporedju elementov genskih virov, ki so ustvarjeni umetno; da informacije o digitalnem zaporedju genskih virov niso genski viri, kot so opredeljeni v Konvenciji o biološki raznovrstnosti (1992); da sta dostop do informacij o digitalnem zaporedju genskih virov in njihova uporaba uporabna za raziskave, povezane z ohranjanjem in trajnostno uporabo biotske raznovrstnosti, varnostjo hrane, zdravjem in drugimi pomembnimi sektorji, vključno s komercialnimi aplikacijami, katerih rezultat so komercialni proizvodi"[17].
Zanimivo je, da je v drugi točki zapisano, da "bi moral vsak pristop k obravnavi informacij o digitalnem zaporedju genskih virov predvideti poseben status patogenov s pandemičnim potencialom"[18].
Trditev, da so te spremembe opredelitve, pristopa in pomenov manjše, izpodbija dejstvo, da je besedna zveza "informacije o digitalnem zaporedju genskih virov" na 167 straneh dokumenta uporabljena 167-krat; to pomeni v povprečju eno omembo na stran. Da, gre za pomembno doktrino, ki pomeni veliko spremembo priložnosti za biotehnološko industrijo, da se vmeša v vse življenjske sisteme na Zemlji, da bi jih naredila bolj "trajnostne".
Sklep št. 6: Vse vrste življenja je treba digitalno sekvencionirati, jih vnesti v podatkovno zbirko, priznati kot globalno skupno premoženje in jih dati na voljo biotehnološki industriji za "licenciranje".
Zaključek
Kartiranje človeškega genoma je trajalo večino devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kartiranje človeških možganov, ki se je začelo leta 2010, je praktično končano. Naslednje velike sanje tehnokratov in transhumanistov so kartiranje vse DNK na Zemlji, vključno s človeško DNK. Rezultat bo genetska manipulacija vseh ali skoraj vseh živih bitij in ustvarjanje sintetične DNK, ki trenutno ne obstaja v naravi.
Vse to je usmerjeno k najpomembnejšemu cilju, ki so ga raziskovalci in avtorji napačno razumeli. Zdaj je ta cilj dobil grozljivo razsežnost:
"Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 temelji na strateškem načrtu za biotsko raznovrstnost 2011-2020 in določa ambiciozen načrt za izvajanje široko zasnovanih ukrepov, s katerimi naj bi se spremenil odnos družbe do biotske raznovrstnosti in do leta 2050 zagotovilo uresničevanje skupne vizije življenja v sožitju z naravo."[19]
Kako bomo od tu prišli tja? Isti dokument obravnava svojo "teorijo sprememb", ki jo podpira s spodnjo sliko:
*
*
Ključ za razlago te slike je naveden v tem dokumentu.
Nikoli ni natančno navedeno, kdo deli to tako imenovano vizijo "življenja v sožitju z naravo", vendar to zagotovo ni nihče, ki bi razumel dejstva, predstavljena v tem dokumentu.
Za dobronamernimi koncepti, kot sta odprava revščine in zagotavljanje izobraževanja za vse, se skriva skupina genskih inženirjev, ki namerava življenje na planetu Zemlja narediti "trajnostno" tako, da preprosto spremeni strukturo in naravo življenja, ki porablja vire, vključno s človeštvom samim.
Noro globalno hitenje za vbrizgavanje sintetične mRNA in sintetične DNK v roke vsakega človeka na Zemlji bi moralo bralcu postati nekoliko bolj smiselno. To je njihova skupna vizija, kako premostiti vrzel med človeštvom in naravo, da bi z njo "živeli v harmoniji", uravnovesiti tehtnico med viri in porabo, ustvariti nove trge za nove izdelke, uresničiti transhumane sanje o spreminjanju DNK, da bi dosegli podaljšanje življenja in nazadnje nesmrtnost.
To se je dogajalo tik pred našimi nosovi, medtem ko je bila pozornost vseh osredotočena na druga vprašanja. Tisto, kar smo mislili, da so ključna vprašanja Agende 21, Agende 2030, Konvencije o biotski raznovrstnosti itd., so bila res prava vprašanja, vendar niso bila glavna.
Glavno vprašanje je namreč prevzem vsega genskega materiala na Zemlji.
Opombe pod črto:
[1] Wood, Patrick M. (2015). Technocracy Rising: The Trojan Horse of Global Transformation, Coherent Publishing.
[2] https://www.iisd.org/about-iisd/sustainable-development
[3] Chatterjee and Finger (1994). The Earth Brokers: Power, Politics and World Development. Routledge. p. 40.
[4] Ibid. p. 3
[5] Ibid. p. 171.
[6] Brundtland, Khalid et al. (1987). Our Common Future, Oxford Press, p. 13.
[7] Ibid. p. 147.
[8] Ibid. p. 149-150.
[9] Op cit. p. 42.
[10] Op cit. p. 43.
[11] Op Cit. p. 171,
[12] Op cit. p. 50.
[13] UNEP, WRI, IUCN (1992). Global Biodiversity Strategy. United Nations, p. 1.
[14] Ibid., p. 94.
[15] Ibid., p. 43.
[16] NIH, National Human Genome Research Institute, https://www.genome.gov/about-genomics/fact-sheets/DNA-Sequencing-Fact-Sheet
[17] Annex V, Report of the Open-Ended Working Group on the Post-2020 Global Biodiversity Framework on its Third Meeting (Aug.-Sept. 2021). https://www.cbd.int/doc/c/187e/84cd/fd4f6bc8f301770a2481b8c8/wg2020-03-05-en.pdf, p. 161.
[18] Ibid.
[19] Ibid. p. 35.
* * *
*Oct 29, 2021