neboyagm neboyag

"Nič nenavadnega, saj so ves čas isti na oblasti."

Piše: Boštjan M. Turk*

Obdobje vladanja Roberta Goloba bo šlo v anale slovenske politične zgodovine pod geslom, ki je včasih krasilo eno od rubrik v Politikinem Zabavniku, časopisu za nadobudne srednješolce. Glasilo se je: Saj ni res, pa je.

Zadnji prispevek v tej rubriki so ustavne spremembe, s katerimi tranzicijski levici poskušajo zagotoviti popolno prevlado v pravosodju. Stvar je - vsaj za slovenske razmere - epohalne narave, ker pri uveljavljanju te nečednosti polno sodeluje tudi Nova Slovenija. Promotor manevra znotraj stranke je uradno Janez Cigler Kralj (vodja poslanske skupine NSi; op.u.), neuradno pa se ve, kako poteka prenos štafete v takšnih, nekoliko občutljivejših primerih. Strici, ki odločajo o usodi NSi in v njenem imenu vlečejo zanjo naravnost pogubne poteze, seveda ne sedijo v poslanskih klopeh. Tam domujejo le izvrševalci ukazov. Odločitve se sprejemajo zunaj uradnih gremijev, v zakulisju. NSi se je namreč preobrazila

"Komponirani "nauki", ki blodijo po Zahodu."

Piše: Boštjan M. Turk*

Četrtkova Tarča je postregla z novimi presenečenji. Tanja Fajon je bila prva, ki je zbudila pozornost s svojo izjavo. Kar govori, gre sicer mimo dokaj neopaženo, ker več ali manj ponavlja eno in isto. A v nasprotju z ono domačo ptico, ki sliši na ime papagaj, je njeno fraziranje odvezano temeljnega smisla. Na primer, zelo pogosto govori, da je treba gledati v prihodnost. A glej ga zlomka, v isti sapi se gre priklanjat pred bronasti kip Borisa Kidriča, ki pooseblja prav preteklost. Pa ne vsakršno, temveč zločinsko, tisto, ki Slovence že več kot tri četrtine stoletja deli, kot jih ni delilo nič v zgodovini. Seveda je Tanja Fajon prva med politiki, ki ima vselej pri roki frazem "preseganje delitev", pa je konkurenca v disciplini izrekanja te prijazne besede huda, če ne celo zastrašujoča. Tanja Fajon nadalje kar naprej obljublja vrnitev slovenske diplomacije v jedrno Evropo, a jo fotografije vse prepogosto kažejo v družbi n

"Kadija tuži, kadija sudi."

Piše: Boštjan M. Turk*

Ivan Mrak je bil neprekosljiv dramatik. Napisal je ogromno knjig, izvedel je brezštevilno gledaliških uprizoritev. Publiki je v spominu dolgo časa ostala njegova predstava s pomenljivim imenom "Mrak". Bila je to monodrama ali enodejanka, kot se manj učeno reče. Režiral jo je sam Ivan Mrak. V njej je v enem dejanju nastopala zgolj ena oseba. Kdo je to bil, ni težko uganiti: Ivan Mrak. Osrednja tema pravzaprav tudi ni bila presenečenje: to je bil Ivan Mrak. A vloga Ivana Mraka v "Mraku" se s tem še ne izčrpa: v pripombah, v gledališkem jeziku jim rečemo didaskalije, stoji zapisano: "Frak za predstavo s hvaležnostjo dal na pósodo: Ivan Mrak."

Žal umetniška usoda Ivana Mraka ni bila tako imenitna kot njegovo nepozabno delo. Večinoma je moral igrati na amaterskih odrih, ker so zlobni jeziki literarnih kritikov brez skrupulov trdili, da so njegove drame, predvsem pa njihove uprizoritve brez haska in soli. Razumel naj bi jih namreč zgolj eden:

"V bistvu gre za tragično zgodbo o transmisijah partije, od Edvarda Kocbeka naprej."

Piše: Boštjan M. Turk*

Slovenija je doživela novo blamažo. Dan, preden so ruske rakete prek Moldavije zasule Ukrajino, je večina v državnem zboru odločila, da ne potrebujemo resolucije o Rusiji kot teroristični državi. Da bi se slovenska vlada izognila blamaži na zasedanju notranjih ministrov v Bruslju, so veleli "pokvariti" Falcona, s katerim bi se dotični minister (Boštjan Poklukar; op.u.) peljal tja in nazaj. Ko se bo letalo enkrat pokvarilo nad oblaki, bomo lahko utemeljeno verjeli, da se je res nekaj pripetilo. Do tedaj pa to vse ostajajo prozorni manevri. Na koncu katerih je veliki vprašaj.

Nekaj takšnega se je očitno zgodilo tudi v zakulisju, saj je v mednarodni blamaži aktivno sodelovala tudi Nova Slovenija - Krščanski demokrati. Njeni poslanci so svojo prisotnost sicer najavili, a so potem po tihem odšli iz dvorane in niso glasovali. In tega odhoda potem niso znali dobro pojasniti oziroma so se

"Lahko se samo vprašamo, kdo bi bil režiser vsega tega v ozadju."

Piše: Boštjan M. Turk*

Obisk Vere Jourove, podpredsednice Evropske komisije, komisarke za vrednote in preglednost, je potrdil, kar vemo že dolgo. Da je takšna EU nevzdržna, predvsem pa obsojena na mukotrpno odmiranje.

Za začetek se najprej vprašajmo, kdo je Vera Jourova.

Elektronska enciklopedija poleg njenih funkcij v domovini in Evropski komisiji navaja tudi sledeč podatek: "Oktobra 2006 je bila Jourova obtožena, da je od Ladislava Péte, župana Budišova na Južni Moravski, sprejela dva milijona kron podkupnine za pridobitev subvencij EU za obnovo gradu Budišov. Čeprav je bila v celoti oproščena, je več kot mesec dni preživela v preiskovalnem priporu." Tega ne bomo komentirali, ostajajo pa v zvezi s statusom zapornice nekatere stvari težko pojasnljive*1, še posebno njeno napredovanje v svetu evropskih financ nemudoma zatem. Financial Times je pred njeno izvolitvijo na mesto evropske komisarke njeno biografijo povzel pod pom

"Uradniki, politiki, lobisti in njim pridruženi imajo vse: denar, moč, vpliv. Nečesa pa nimajo: prihodnosti.

Ne Goloba ne Von der Leynove kmalu ne bo nikjer več."

Piše: Boštjan M. Turk*

Slovenija je pod sedanjo vlado v prostem padu. A eno je ugotoviti, zakaj se to dogaja, drugo dokazati, da je vse skupaj odvisno od zunanjih razmer, od Evropske unije. Predsednik vlade sicer napreduje v govorjenju v prazno. Za Pop TV je nedavno pocvetličil: "Ljudem smo obljubili, da bomo državo normalizirali. Da bomo iz avtokracije spet vzpostavili demokracijo in pravno državo. To je tisto, kar nas žene, da v politiki vztrajamo." Te izjave ni mogoče racionalno razčlenjevati, toliko notoričnih neresnic vsebuje. Danes to, jutri ono, pojutrišnjem tretje. Vendar vse ni ostalo samo pri besedah. Lahko se za začetek vprašamo: kako so se morali počutiti njegovi otroci, ko so gledali prenos začetka tekem v Planici? Ko so videli "drugo mamo" ob svojem očetu? Kako se je ob tem morala počutiti njihova mama, njegova že

"Princip je isti, vse ostalo so nianse, poje ponarodela pesem."

Piše: Boštjan M. Turk*

Zaključek prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku 7. decembra v Cankarjevem domu ni bil nobeno naključje. Tudi pojav rdeče zvezde, ki jo je nosila protagonistka dogajanja na svojih prsih ne. V Sloveniji se namreč na novo vzpostavlja sistem, ki smo ga poznali od leta 1945 naprej. Formalno smo ga sicer zavrnili leta 1990, na tem pa vztrajali ves čas, dokler smo napredovali proti Evropski uniji in evroatlantskim povezavam. V tej zvezi lahko opazimo zanimivo povezavo. Bolj ko je Zahodna Evropa (Bruselj, Berlin, Pariz) popuščala v svojih vrednostnih izhodiščih, močneje se je v Sloveniji krepila skrajno leva falanga. O tem pripoveduje moja zadnja knjiga Vojna za mir. Nadalje, če hoče kdo razumeti, kaj se v Sloveniji dogaja, mora upoštevati, da je bila doba Angele Merkel, ki je sicer pomenila široko gospodarsko uspešnost, nosilka temeljne razgradnje zahodnega vrednostnega sistema. Vse se je sicer začelo

Med 10. julijem in 8. avgustom objavljamo - po naključnem vrstnem redu - 30 raziskovalnih člankov na Požareportu, ki so, vsak v svojem času, v preteklih 22 letih dodobra pretresli Slovenijo in ostajajo pomemben del naše (medijske) zgodovine.

Pričujoči teksti so tudi (ne)posredno sprožili začetek konca dveh vlad, povzročili odstope ali zamenjave številnih ministrov in drugih politikov, visokih državnih uradnikov in javnih funkcionarjev ali pa so preprosto samo odprli oči širši javnosti ter pokazali na drugo plat zgodbe oziroma resnico, o čemer so drugi mediji molčali, pred današnjo reprizno objavo pa so minimalno redigirani in opremljeni z današnjim komentarjem.

Objavljeno: 21. decembra 2010

Po naših dosedanjih neuradnih informacijah se je minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš minulo noč blizu Grosupljega zaletel z avtomobilom. Naši viri trdijo, da naj bi se po prihodu policije izkazalo, da je imel v krvi 1,2 promila alkohola. Minister Henrik Gjerkeš naj bi si

Ko smo pred dnevi prejeli informacijo vira blizu ministrstva za kulturo, da naj spornega nakazilo Svetlani Makarovič (8.346 evrov)* ne bi podpisala ministrica za kulturo Asta Vrečko (Levica), ampak neka druga oseba, smo to preverjali tudi na MK. Zaprosili smo jih za faksimile podpisane odredbe (sklepa) o nakazilu in pripadajoče pravno mnenje oziroma obrazložitev za sporno nakazilo. Na MK so nam najprej odgovorili, da bodo naša vprašanja "obravnavali po ZDIJS (zakonu o dostopu do informacij javnega značaja)", kmalu zatem pa smo prejeli odgovor in nekatere dokumente, ki navedbe našega vira tudi izrecno potrjujejo:

Iz pričujočih dokumentov tako - med drugim - izhaja naslednje:

- Da spornega nakazila res ni podpisala Asta Vrečko, ampak generalna direktorica direktorata za ustvarjalnost Barbara Koželj Podlogar.

- Da denar ni bil nakazan direktno Svetlani Makarovič, ampak na transakcijski račun ljubljanskega odvetnika Davida Sluge. Kar sicer verjetno zakonsko ni sporno, je pa vsaj rahlo nenava