Kot kaže, je nadzorstvena pritožba novinarjev Reporterja zoper delo ljubljanske okrožne tožilke Alenke Jesenko le imela učinek. Jesenkova je tista tožilka, ki je zavrgla našo kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, ki nam je januarja po poboju v uredništvu francoskem tedniku Charlie Hebdo zagrozil, da je dogodek v Parizu pravi otroški vrtec v primerjavi s tem, kar bomo doživeli »janšistični govnači z Demokracije in Reporterja«.

To je objavil pod profilom Zakladnik Matija (profil je po razkritju zbrisal), grožnjo smo takoj prijavili policiji, da bi ga izsledila, tožilstvo pa preganjalo zaradi kaznivih dejanj grožnje in/ali javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Tožilka Jesenkova je našo kazensko ovadbo zavrgla, češ da dejanje storilca ni kaznivo, ampak je šlo zgolj za »trenutni izraz nezadovoljstva posameznika, ki ne dosega grožnje v smislu kaznivega dejanja.« Tako je sklepala, ne da bi sploh vedela, za koga gre!? Zaradi tega smo na vrhovno državno tožilstvo vložili nadzorstveno pritožbo in predlagali, naj znova pretehtajo ovadbo in sprožijo pregon, saj bi se dalo storilca izslediti po IP-naslovu računalnika, na katerem je spisal grožnjo.

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je odredil strokovni nadzorstveni pregled zadeve, med katerim je višja državna tožilka, ki ga je vodila, ugotovila, da bi v tem primeru prišla v poštev obravnava kaznivega dejanja kot grožnje. Tako je bila odločitev Jesenkove za zavrženje ovadbe prezgodnja, so zapisali. Pred sprejemom odločitve bi morala ugotoviti identiteto storilca in okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno. Med drugim, kakšni so odnosi med storilcem in nami kot oškodovanci in ali je grožnjo objektivno zmožen uresničiti.

Jesenkovo so na pomanjkljivost sklepa opozorili in vodjo okrožnega tožilstva v Ljubljani Tamaro Gregorčič prosili, da jih obvešča o nadaljnjih ukrepih tožilke v tej zadevi. Tožilka Jesenkova je pri svojih odločitvah samostojna in neodvisna, dodajajo, vezana le na ustavo in zakone.