Zvonko Fišer je pri reševanju ene od prekrškovnih zadev kar dvakrat ravnal protizakonito.

Ljubljančan B. H. je bil ogorčen, ko je videl, kako se generalni državni tožilec Zvonko Fišer na vse pretege brani prevzeti odgovornost, potem ko je KPK ugotovila, da je pri imenovanju generalnega direktorja tožilstva ravnal koruptivno. B. H. je imel namreč s Fišerjem že izrazito negativno izkušnjo, ko slednji še ni bil generalni državni tožilec, je pa kar dvakrat ravnal protizakonito pri reševanju njegovega primera.

Kalvarija B. H. se je začela maja 2005, ko mu je ljubljansko mestno redarstvo izdalo plačilni nalog v višini 80 evrov (tolarsko protivrednost), češ da je februarja tega leta napačno parkiral na Grablovičevi ulici v Ljubljani. Po besedah B. H. to ne drži, zato je zoper plačilni nalog redarstva podal zahtevo za sodno varstvo, ki jo je reševalo okrajno sodišče v Ljubljani. Avgusta 2008 se je sodišče izreklo za nepristojno, saj se je spremenil zakon o prekrških, ki je dal pooblastilo prekrškovnemu organu, da odloči na prvi stopnji. Tako je redarstvo oktobra 2008 izdalo odločbo o prekršku, zoper katero je B. H vložil zahtevo za sodno varstvo na okrajno sodišče. Slednje je januarja 2009 njegovo zahtevo zavrnilo, pri čemer se sploh niso opredelili do navedb v njej. 16. 3. 2009 je redarstvo to odločbo sodišča poslalo B. H., kar pomeni, da je bil že presežen štiriletni absolutni zastaralni rok za opravo vseh procesnih dejanj od domnevne storitve prekrška. Da gre v takšnih primerih za prekoračitev absolutnega zastaranja, je odločilo že ustavno sodišče v eni od odločb leta 2005, pri čemer je tedanji ustavni sodnik Zvonko Fišer glasoval proti odločbi.

...preberite več..