Potem ko so ustavni sodniki prejšnji teden z odločbo soglasno odpravili sklep državnega zbora o odvzemu poslanskega mandata Janezu Janši, so v Odmevena TVS spet povabili pravnega multipraktika dr. Rajka Pirnata. Ta je bil v »koaliciji voljnih« pravnih strokovnjakov, ki so lani jeseni ugotovili, da se določbe zakona o poslancih, da poslancu preneha mandat, če je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen, daljšo od šestih mesecev, uporabijo tudi za poslanca, ki je bil pravnomočno obsojen pred potrditvijo mandata oziroma pred volitvami. Šlo je za vprašanje, ali preneha mandat Janezu Janši; na podlagi opisanega pravnega mnenja so mu nato poslanci vladajoče koalicije skupaj s priveskoma Združene levice in ZAAB mandat odvzeli oziroma ugotovili, da je pač prenehal.

Že od vsega začetka je zakonodajnopravna služba državnega zbora odvzemu poslanskega mandata nasprotovala, saj so bili njeni strokovnjaki prepričani, da pomeni pasivna volilna pravica po izvolitvi tudi izpolnjevati mandat. Poslancem so tako predlagali, naj mandata ne odvzamejo, zato si je vladajoča koalicija s priveskoma enostavno naročila drugo mnenje. Poleg Pirnata, ki ga je predlagala SMC, so bili v skupini »pravih« strokovnjakov še Dino Bauk (predlog ZL), Franc Grad (Desus), Ciril Ribičič (SD) in Aleš Zalar (ZAAB). Seveda so ti spisali »ustrezno mnenje«, na podlagi katerega so mandat Janši odvzeli.

Ustavno sodišče je zdaj jasno dalo prav zakonodajnopravni službi DZ in prisolilo krepko zaušnico omenjeni peterici voljnih strokovnjakov, tako da je Pirnat vOdmevih mencal, češ v pravu so vedno možna različna mnenja, očitno se je ustavno sodišče nagnilo v korist drugemu mnenju.

Pirnat je bil tisti pravni strokovnjak, ki ni  prebral sodbe okrajnega sodišča v zadevi Patria (niti višjega in vrhovnega sodišča), pa vendar je po prvostopni sodbi Barbare Klajnšek govoril, da je treba zaupati v pravosodni sistem in spoštovati avtoriteto sodišča. Dejal je celo, da komentirati sodbo, ki temelji na dokazni oceni sodišča, ni primerno.

Tudi tedaj se je Pirnat, ki sploh ni strokovnjak za kazensko pravo, zmotil – kot se je izkazalo kasneje, ne le da je bilo primerno kritizirati sodbo Klajnškove, pač pa je bilo nujno potrebno, saj je bila protiustavna. Če bi bil Pirnat višji sodnik, bi zaradi njegovih »drugačnih mnenj« ljudje lahko neutemeljeno pristali v zaporu.