V srhljivi potezi, ki se bere kot stran iz Orwellove knjige 1984, Evropska unija formalizira svojo vlogo skrbnika informacij z ustanovitvijo »centra za izmenjavo in analizo informacij« v okviru Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS). Deklarirani namen? Za boj proti tako imenovanim "dezinformacijskim" kampanjam tujih akterjev, kot sta Rusija in Kitajska.

Ampak ne, motite se – ne gre za zaščito resnice ali demokracije. Gre za drzen poskus globalistične elite EU, da bi nadzorovala nasprotovanje pripovedim, utišala nesoglasja in preoblikovala javno mnenje, da bi se uskladilo z lastnim načrtom.

Tančica legitimnosti za avtoritarno cenzuro

Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell je pobudo zakril v plemenito retoriko in izjavil, da dezinformacije spodkopavajo demokracijo z izkrivljanjem javnega dojemanja. Po Borrellu demokracija ne more delovati, če državljani nimajo dostopa do »natančnih« informacij – ki jih seveda definirajo same institucije, ki bodo imele največ koristi od tega cenzurnega aparata.

Pod krinko zaščite demokracije se je EU postavila kot razsodnica resnice. Ta centralizirana platforma skuša spremljati, analizirati in se zoperstaviti "manipuliranim" informacijam v realnem času, pri čemer se usklajuje z nevladnimi organizacijami, državami članicami in agencijami za kibernetsko varnost. V resnici obstaja tveganje, da bo ta infrastruktura postala orožje za zatiranje neodvisnega novinarstva, nasprotujočih se glasov in kakršne koli pripovedi, ki postavlja pod vprašaj politična stališča EU.

Trditve o dezinformacijah z orožjem

Borrellov govor nariše živo sliko sveta v kaosu, v katerem ruski in kitajski akterji vodijo informacijsko vojno za destabilizacijo demokracij. To je lahko tudi res. Vendar ima retorika "eksistencialne grožnje" dvojni namen: upravičuje obsežne posege v medijsko krajino, hkrati pa preusmerja pozornost od lastnih neuspehov EU. Od naraščajoče inflacije in energetske krize do nezadovoljstva javnosti s politiko Ukrajine, obtoževanje »tuje manipulacije« priročno prelaga odgovornost stran od Bruslja.

Poleg tega je EU pod pretvezo boja proti propagandi že prepovedala ruske državne medije, kot sta RT in Sputnik. Ti ukrepi, ki še zdaleč niso spodbujali preglednosti, postavljajo nevaren precedens: cenzuro, ki se predstavlja kot zaščita.

Pojdi na članek