Francoska vlada je v sredo padla, kar je drugo največje evropsko gospodarstvo pahnilo v globoko krizo.

Desna in leva opozicija sta združili moči in strmoglavili vlado premierja Michela Barnierja. Za nezaupnico je glasovalo 331 od 574 poslancev.

Barnier naj bi kmalu podal odstopno izjavo predsedniku Emmanuelu Macronu.

To je prvič, da je bila vladi izglasovana nezaupnica po letu 1962, ko je padla vlada Georgesa Pompidouja.

Zmerjanje in žvižganje

Premier Michel Barnier bo zapustil položaj po najkrajšem premierskem mandatu v sodobni francoski zgodovini - natanko 90 dneh.

Padec francoske vlade v sredo zvečer pomeni, da je zdaj na predsedniku Emmanuelu Macronu, da se spopade s politično in gospodarsko krizo, ki bi lahko povzročila šok po vsem evroobmočju.

Po burni razpravi v narodni skupščini - ki so jo zaznamovali nesramni norčevanja in žvižganje - je 331 od 577 francoskih poslancev na glasovanju o zaupnici glasovalo za odstavitev premierja Michela Barnierja, potem ko je poskušal doseči strogi proračun, da bi popravil navidezno neskončne primanjkljaje države.

Po uradnem odstopu bo Barnier postal premier z najkrajšim mandatom v zgodovini moderne francoske republike in prvi, ki ga je parlament razrešil po letu 1962.

Zaradi političnega kaosa vse več poslancev zahteva tudi odstop Macrona, čigar mandat traja do leta 2027. To bi bila poteza skoraj brez primere v sodobni francoski politiki.

Pojdi na članek