Zapuščeni, pozabljeni...

Tudi v Gazi so to število sprejeli z apatijo in mnogi menijo, da smrt ni najhujša stvar, ki se jim lahko zgodi.

Obvestilo ministrstva za zdravje Gaze v ponedeljek, da je število smrtnih žrtev na območju doseglo 45.000, je bilo sprejeto brezbrižno. Arabski in mednarodni informativni kanali niso prekinili svojega programa s posebnimi novicami, ker je na koncu le še ena številka. In število ubitih ljudi v Gazi že nekaj časa ni novica.

Morda je bilo tako pred nekaj meseci, ko je bila presežena meja 20.000 mrtvih. Morda bo spet postala zgodba, ko bo presegla mejo 50.000. Bi lahko ta nepredstavljiva številka pritegnila pozornost in morda vodila do konca bombardiranja in odkritega ubijanja v Gazi s strani "izbranih" ljudi? Tudi takrat bi zaustavil le neposredno ubijanje.

Smrt bo še mnogo let del življenja v Gazi. Dojenčke, ki so še v maternici, bodo posledice vojne prizadele, saj se bodo rodili v nevzdržnih življenjskih razmerah. Trpeli bodo tudi starejši, ki so odvisni od zdravljenja in zdravstvenih storitev, ki jih nihče drug ne more zagotoviti.

V Izraelu nikogar ne zanima število mrtvih. Ljudje bodo vedno dvomili o verodostojnosti statističnih podatkov ministrstva za zdravje v Gazi. Prizori uničenja in trupel bodo naleteli na znane reakcije: »Hamas je začel to vojno s svojim brutalnim napadom 7. oktobra; Hamas ima talce in mora zato plačati; ne samo Hamas, ampak vsi ljudje v Gazi morajo plačati – tisti, ki podpirajo Hamas, in tisti, ki mu nasprotujejo, in ljudje, ki želijo le živeti, naj umrejo.«

Proces dehumanizacije Palestincev je končan. V vojni za izraelsko stanje duha je Netanjahu že dosegel popolno zmago. Tudi med prebivalci Gaze je bilo malo zanimanja za najnovejše številke. Zdaj vedo, da Gaza nikogar več ne zanima. Pozornost se je preusmerila na Libanon in nato na Sirijo – tam je zdaj velika zgodba s pomembnimi posledicami za regijo. Kaj je novega za povedati o Gazi? Trpljenje je še vedno trpljenje, tudi če se poslabša.

Pojdi na članrek