V dobi nenehnega nadzora Big Brother ni le zlovešča figura iz distopičnega romana. Tukaj je, vedno na preži, in ne samo opazuje – preoblikuje samo tkivo našega dojemanja. Revolucionarna študija Univerze za tehnologijo v Sydneyju razkriva, da kamere CCTV ne vplivajo le na naše vedenje – bistveno spremenijo način, na katerega naši možgani obdelujejo vizualne informacije.

Nadzor oblikuje naše dojemanje ljudi in nas samih

Posledice te raziskave niso nič drugega kot grozljive. Medtem ko so prejšnje študije pokazale, da lahko nadzor oblikuje naša zavestna dejanja, zaradi česar je manjša verjetnost, da se bomo vključili v antisocialno vedenje, ta nova raziskava kaže, da lahko nadzor manipulira z našim nezavednim zaznavanjem – našo osnovno sposobnost zaznavanja obrazov. Po mnenju izrednega profesorja Kileyja Seymourja, glavnega avtorja študije, nadzorne kamere uporabljajo starodavne mehanizme preživetja, ki so se razvili za odkrivanje groženj in družbenih znakov.

Poskus je bil preprost, a genialen. Štiriinpetdeset dodiplomskih študentov je bilo razdeljenih v dve skupini: eno so spremljale videonadzorne kamere, druga pa je sodelovala nenadzorovano. Obe skupini sta bili podvrženi vizualni nalogi z uporabo kontinuiranega zatiranja bliskavice (CFS), tehnike, ki začasno prepreči slikam, da bi dosegle zavest, medtem ko jih možgani še vedno nezavedno obdelujejo. Spremljana skupina je pokazala pomembne izboljšave v svoji sposobnosti zaznavanja obrazov, saj jih je zaznala skoraj sekundo hitreje kot kontrolna skupina.

Ne gre za večjo budnost ali večjo osredotočenost. Študija je pokazala, da isti udeleženci, ko so bili zadolženi za odkrivanje geometrijskih vzorcev namesto obrazov, niso pokazali nobene razlike v uspešnosti med opazovano in neopazovano skupino. Učinek nadzora je bil specifičen za družbene dražljaje – obraze, ki bi lahko kazali na grožnje ali namere.

Pojdi na članek