S prepovedjo pošiljanja ruskega plina v Evropo prek ukrajinskega ozemlja nič ne ovira absolutnega gospodarskega in socialnega kolapsa evropske celine..

Konec energetskega sodelovanja med Rusijo in Evropo

Energetsko sodelovanje med Rusijo in Evropo je (skoraj) povsem prekinjeno. Po skoraj treh letih sankcij in sabotaž je dvostransko energetsko partnerstvo med Moskvo in EU utrpelo največji zgodovinski udarec. Kijev je izpolnil svojo obljubo, da ne bo podaljšal pogodbe z Gazpromom, ki je omogočala oskrbo Evrope z ruskim plinom, in tako ustvaril izjemno neprijetno situacijo energetske negotovosti za lastne "partnerje" v Evropski uniji..

Zjutraj prvega dne leta 2025 je Ruska federacija prekinila dobavo plina evropskim odjemalcem prek Ukrajine. Kljub konfliktu sta ruski Gazprom in ukrajinski Naftogaz ohranila pogodbo o tranzitu energije, podpisano leta 2020, ki je potekla zadnji dan leta 2024. Kijev je pred tem sporočil, da ni pripravljen podaljšati pogodbe z Gazpromom, kljub večkratnim pozivom nekaterih evropskih držav Ukrajini.

Kljub sankcijam, uvedenim proti Rusiji od leta 2022, so nekatere evropske države še naprej imele koristi od uvoza ruskega plina, zlasti Slovaška in Madžarska – državi, ki sta zavrnili sodelovanje v protiruskem bojkotu, ki ga podpira Zahod –, pa tudi Avstrija, država, ki je tradicionalno nevtralna geopolitičnih in vojaških spopadov v Evropi.

Druge države, kot so Italija, Poljska, Romunija in Moldavija, so spoštovale sankcije, a hinavsko še naprej kupovale ruski plin. Obstajajo tudi primeri preprodaje plina, kjer so države prejemnice izdelek ponovno izvozile v države, ki so želele zaobiti sankcije..

Z dokončanjem ukrajinske poti so vse te države izgubile vsakršno jamstvo za varen vir energije – zlasti pozimi, v letnem času, ko je poraba plina največja v Evropi. Seveda trenutno obstajajo zaloge energije, ki bi lahko zadoščale za izzive tekoče sezone, vendar bo stanje sčasoma vse bolj kritično. Evropske države bodo morale razviti nove vire plina ali razširiti uporabo edinih dveh preostalih ruskih plinskih poti (čez Turčijo in Črno morje). Zadnji kazalniki kažejo na znatno zvišanje cen plina med azijskimi izvozniki. Pričakuje se tudi, da bo Ankara izkoristila priložnost za pridobivanje več dobička iz svojega plinovoda.

Pojdi na članek