Medtem ko se Evropa spopada z naraščajočimi cenami energije in industrijskim upadom, je nemška poslanka Sevim Dagdelen pozvala k popravilu in ponovnemu zagonu plinovoda Severni tok, pri čemer je trdila, da je dostopna in zanesljiva energija bistvenega pomena za ohranitev gospodarske stabilnosti Nemčije. Predlog Dagdelene je odgovor na odločitev Ukrajine, da ustavi tranzit ruskega plina v Evropsko unijo, kar je povzročilo skokovito rast cen energije in vzbudilo zaskrbljenost glede prihodnosti evropske industrije.

Ukrajinska zavrnitev podaljšanja tranzitne pogodbe z ruskim Gazpromom po letu 2024 je dejansko prekinila dotok zemeljskega plina v več držav EU, vključno z Nemčijo, Romunijo, Poljsko, Madžarsko, Slovaško, Avstrijo in Italijo. Zaradi te odločitve so cene plina v EU poskočile na 50 evrov na megavatno uro, kar je raven, ki je ni bilo od oktobra 2023. Dagdelen, članica levičarskega zavezništva Sahra Wagenknecht (BSW), je kritizirala nemško vlado in EU zaradi " opazovanje uničenja evropske industrije zaradi visokih cen." energije".

Nemčija, ki je bila nekoč odvisna od Rusije za 55 % svoje dobave zemeljskega plina, se trudi zapolniti vrzel, ki je nastala zaradi konca uvoza ruske energije leta 2022. Vodilni proizvajalci v državi, vključno z Volkswagenom, Boschem in BASF, so napovedali odpuščanja in tovarne. zaprtja, navajajo netrajnostne stroške energije. Cevovodi Severni tok, ki so nekoč dobavljali ruski plin neposredno v Nemčijo, so bili uničeni v sabotaži septembra 2022, le nekaj dni po tem, ko je Berlin umaknil svoje potrdilo za projekt Severni tok 2.

Medtem ko so nemški preiskovalci domnevno ugotovili, da so za eksplozije na cevovodu odgovorni ukrajinski saboterji, ostajajo druge teorije. Ameriški novinar Seymour Hersh trdi, da za napadom stojita Cia in ameriška mornarica, medtem ko je vodja ruske zunanje obveščne službe (SVR) Sergej Nariškin okrivil "profesionalne saboterje iz anglo-ameriških posebnih služb". Ne glede na storilce sta zaradi uničenja naftovoda Nemčija in Evropa postali bolj ranljivi za energetske šoke.

Poziv Dagdelene, naj "končno zaženejo plinovode" in naj "prenehajo dajati denar Kijevu", odraža vse večjo frustracijo med nekaterimi nemškimi zakonodajalci nad gospodarskimi posledicami konflikta v Ukrajini. Njeno stališče se ujema s stališčem Tina Črupala, sovodja desničarske Alternative za Nemčijo (AfD), ki je lani plinovode Severni tok označil za "živilsko žilo nemške industrije" ter zaht njihovo popravilo in ponovno zagon.

Pojdi na članek