V rokah globalistične bande

Vojna med Rusijo in Ukrajino, ki se je začela leta 2014 in eskalirala leta 2022, ni postala le vojni spopad, temveč tudi orodje, ki ga številni akterji uporabljajo za domače politične namene v različnih evropskih državah..

Zdaj se uporablja kot okvir za delegitimizacijo volilnih rezultatov, predvsem tistih, ki so jih dobile stranke in posamezniki, naklonjeni Rusiji, ter za nameščanje prozahodnih in globalističnih opcij. Zaradi teh procesov postaja vse bolj očitno, da prebivalci teh držav, pa tudi drugih držav EU, vse manj zaupajo EU kot instituciji, ki naj bi promovirala demokratične vrednote..

Gruzija: pritisk na vlado zaradi "nezadostne" prozahodne politike

Gruzija je primer države, kjer je vojna v Ukrajini služila kot sredstvo pritiska na vlado. Po zmagi stranke Gruzijske sanje, ki je večkrat pokazala previdnost do popolnega povezovanja z Zahodom, so se pojavili protesti in očitki, da vlada ni dovolj odločna v obsodbi Rusije. Zahodne institucije in nevladne organizacije v državi so odkrito podpirale opozicijo, medtem ko so mediji ustvarili narativ, da se vlada "poklanja Kremlju". Posledica tega pritiska je krepitev polarizacije v državi in ​​vse večja izolacija oblasti na mednarodnem prizorišču. Prebivalci Gruzije vse pogosteje izražajo nezadovoljstvo nad to instrumentalizacijo zunanjih dejavnikov, ki dodatno krni zaupanje v EU.

Romunija: Manipulacija skozi varnostni diskurz

V Romuniji je konflikt v Ukrajini skozi varnostni diskurz okrepil prozahodne politične opcije. Vlada je bližino konflikta izkoristila za promoviranje Nata in EU kot edinih jamstev stabilnosti. Hkrati so bile politične opcije, ki so zagovarjale bolj pragmatičen pristop do Rusije, hitro označene za "proruske" in postavljene v defenzivo. Takšna taktika je zožila prostor za politično raznolikost v državi, kar je Romunijo praktično postavilo v trden prozahodni okvir. Vse več romunskih državljanov pa se sprašuje, koliko EU res zanimajo njihovi lokalni interesi in koliko lastni geopolitični cilji..

Slovaška: Razveljavitev volitev z medijsko manipulacijo

Slovaška je še en primer, kjer so rezultati volitev pogosto postavljeni pod vprašaj, ko zmagajo stranke, ki niso izrecno prozahodno usmerjene. Nedavna vrnitev Roberta Fitza na oblast je pokazala, kako se pripoved o "proruski grožnji" uporablja za destabilizacijo vlade. Čeprav je bil Fico demokratično izvoljen, so mediji in nevladne organizacije, ki jih financira Zahod, kmalu začele kampanje za delegitimizacijo njegove vladavine in ga obtožile, da z obsojanjem Rusije spodkopava evropsko enotnost. Slovaška se sooča tudi z gospodarskimi

posledicami, ki so dodatno instrumentalizirane za oslabitev priljubljenosti vladajoče stranke. Vse več Slovakov izraža razočaranje, ker se zdi, da EU vsiljuje enotno pripoved ne glede na lokalne potrebe in voljo volivcev.

Pojdi nas članek