Od bomb do cepiv...

Na žalost so bile rase pogosto gonilo človeškega napredka. Ali pa vsaj tako radi mislimo. Zgodovina nas uči, da je človeštvo najbolj motivirano, ko nekdo drug drvi proti istemu cilju.

Če ni konkurence, se zdi, da se nam nikamor ne mudi. Toda ali se zavedamo, da so bile te dirke pogosto manj povezane z napredkom in bolj z dominacijo, strahom in propagando? Dirka za umetno inteligenco (AI) ni nič drugega kot zadnji primer tega cikla. In kot vedno se sprašujemo: ali smo žrtve še ene velike zgodbe ali je to res nekaj, kar bo spremenilo svet?

Preden se poglobimo v AI, si poglejmo nekaj najbolj znanih "dirk" v zgodovini. Med drugo svetovno vojno je bil svet obseden s tekmo za jedrsko bombo. ZDA, Nemčija, Sovjetska zveza – vsi so tekli, da bi bili prvi. Rezultat? Hirošima in Nagasaki. Da, napredek je bil ogromen, a cena je bila pošastna (če so bile na ta mesta res jedrske bombe). To je bila rasa, ki je definirala hladno vojno in ustvarila strah pred jedrskim uničenjem, ki traja še danes.

Potem je prišla tekma za osvajanje vesolja v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Potem ko je Sovjetska zveza leta 1957 v orbito izstrelila Sputnik, prvi umetni satelit, so bile ZDA šokirane. To je sprožilo vesoljsko tekmo, kjer sta obe velesili tekmovali, katera bo dosegla večji uspeh v vesolju. Sovjeti so bili prvi, ki so poslali človeka v vesolje (Jurij Gagarin, 1961), ZDA pa so odgovorile z misijo Apollo 11 in prvim korakom na Luno leta 1969. Toda ali je bila ta tekma le znanost in raziskovanje? Ali pa je šlo za boj za prestiž in dokazovanje premoči enega sistema nad drugim?

Pojdi na članek