Mnoge državljane prepriča pripomba, da SZO nima pooblastil za uveljavljanje zakona. Ta ocena je formalno pravilna, a politično nekorektna. Izkušnje iz let covida jasno kažejo, da ukrepov ni izvajala SZO sama, temveč nacionalne vlade, ki so se sklice na priporočila SZO, mednarodne sporazume in domnevno globalno soglasje. Za prizadete državljane vir legitimnosti ni bil pomemben – omejitve so bile resnične.

Trenutnega dokumenta ZN/SZO o duševnem zdravju in nenalezljivih boleznih zato ne smemo obravnavati ločeno. Razkriva njegov vpliv skupaj z obstoječimi in načrtovanimi instrumenti, kot so Mednarodni zdravstveni pravilnik, predlagana pogodba o pandemiji in nacionalni zakoni o izrednih razmerah in nadzoru okužb. V tem okviru deluje kot normativni okvir, na katerega se lahko države sklicujejo v prihodnosti.

pojdi na članek