Vojna mrzlica se po Evropi znova dviga. To se je v štirih letih in pol, odkar je Rusija napadla Ukrajino, zgodilo že večkrat, večinoma pa je sovpadalo s pomembnimi nacionalnimi volitvami – zlasti tistimi v Romuniji, Moldaviji, na Madžarskem, Poljskem in v Nemčiji – na katerih so bile nekatere domače politične stranke demonizirane kot »proputinovske« in »varnostno nevarne« za preostalo Evropo. Vojni bobni glasno zvenijo tudi vsakič, ko se v vladah skandinavskih in baltskih držav, Finske, Nemčije in Poljske, pa tudi v Evropski komisiji, razpravlja o povečanju vojaških proračunov. Vzponi in padci političnih bojnih krikov proti Ruski federaciji so tesno povezani z evropskimi volilnimi in parlamentarnimi urniki.

članek