Dr. Nina Krajnik je prva slovenska lacanovska psihoanalitičarka in doktorica filozofije. Izobraževala se je na Univerzi Pariz VIII – Vincennes Saint Denis v Franciji. Je prva slovenska članica Svetovne psihoanalitične zveze (AMP), predsednica Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo (SDLP) in ustanoviteljica mednarodnega psihoanalitičnega gibanja. Psihoanalitično formacijo je opravila v okviru Šole – École de la cause freudienne (ECF) v Parizu pod vodstvom Lacanovega intelektualnega dediča Jacquesa-Alaina Millerja.

Akademsko raziskovalno delo dr. Krajnikove je posvečeno odnosom med psihoanalizo, znanostjo in umetnostjo. Diplomirala je iz filozofske in psihoanalitične obravnave književnosti Jamesa Joycea (Naslov: Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo). Bila je raziskovalka na švicarski fondaciji Jamesa Joycea v Zürichu. Doktorirala je iz vprašanja kaj pomeni varovati singularnost posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov univerzalizacije (Doktorska disertacija: Znanost in psihoanaliza – razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta).

Klinično delo je opravljala v eni od najstarejših francoskih psihiatričnih bolnišnic Sainte Anne, na oddelku za otroško in adolescentsko psihiatrijo bolnišnice Aubevrillers, v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry v Yerresu, v bolnišnici Ville-Évrard in v Centru za zdravljenje odvisnosti BASIDA v Španiji.

Dr. Krajnik je prevajalka iz francoskega, angleškega, španskega in srbskega jezika. Sodelovala je v humanitarnih projektih v Afriki, Aziji in na Južnem Pacifiku. Delovala je v projektih zelenih politik na Islandiji. Akademsko-raziskovalno delo je opravljala v Avstraliji in na Novi Zelandiji.

Sodeluje v skupini DIVA na Université Populaire de Jacques Lacan v Parizu in v uredniškem odboru južno-ameriške organizacije Seminario Latino (L’Envers de Paris). Je vodja mednarodnega psihoanalitičnega seminarja za države Zahodnega Balkana (Lakan Balkan) v okviru katerega se ukvarja z vprašanji tranzicijskih in vojnih travm ter novih simptomov v tehnološkem obdobju. V slovenski pedagoško-izobraževalni sistem je kot prva pričela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Deluje v projektih nudenja psiho-socialne pomoči starejšim in onkološkim bolnikom. Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno.