Hipoteza 

2. Nova informacijska pooblaščenka oz. njeni namestniki  s celim uradom  vred, v konkretnem primeru izjavljanja neznanih oseb iz Slovenske vojske in nudenju podatkov javnosti o pripadniku D. Petrovčiču o njegovih tako imenovanih »disciplinskih odklonih«, o njegovi invalidnosti, o diagnozah in uvedenem disciplinskem  postopku, ne bo storila nič,  ker je javni sektor pred državnimi inštancami, ki naj bi varovale državljane RS,  nedotakljiv.

V praksi to pomeni, da zaposleni v JU, ki na delovnem mestu doživlja mobbing in šikaniranje, za varovanje svojih pravic lahko uporabi  organe znotraj določenega ministrstva, nekatere inštance pa obstajajo le zunaj ministrstva in veljajo za cel javni sektor, za vse državljane v drugih sektorjih, v tem primeru je to  Urad informacijske pooblaščenke.

V SV se delavec podvržen šikaniranju lahko obrne na vodnega zaupnika, nad njim je četni zaupnik, IRSO (inšpektorat RS za obrambo, ki je pristojen izključno za vojsko), vojaški sindikat,  delovni

Hipoteza:

1.     Ogledna komisija bo en teden prirejala postopek tako, da bosta policista oprana sokrivde. Odgovornosti bodo razrešeni tudi vsi nadrejeni po hierarhiji navzgor.

Ni verjetno, da je šlo za kontrolo prometa. Zakaj?

Novinarji so istočasno  z iskalno akcijo za strelcem v javnost dajali podatke, da gre za verjetnega roparja. Naknadno so ven prišli podatki, da naj bi bil strelec storilec poskusa oboroženega ropa Army shopa. Za javnost je bil opis storilca čisto preveč natančen. Policist, ki je ostal na kraju si ne bi nikoli zapomnil toliko podatkov, najbolj čuden je podatek o višini storilca.  Sedečemu človeku v avtu težko pripišeš višino v cm.

Policisti so nad osumljencem ropa izvajali  prikrite preiskovalne ukrepe, to je dejstvo.

Pri tem so zanemarili samozaščitno vedenje in poleg lastnega izpostavljanja povzročili ogrožanje javne varnosti.  Do osumljenca oboroženega ropa policist v patrulji  nikoli ne pristopi sam, brez potrebne samozaščitne opreme (neprebojni jopič),