NAČELA ZA KORENITO SPREMEMBO MONOPOLNEGA VOLIVNEGA SISTEMA – za NASLEDNJE IZREDNE VOLITVE

(državljanska korektura in spolna uravnoteženost državnega zbora )

Volilni sistem, ki je bil leta 1992 uveljavljen za 'enkratno uporabo' je, zaradi političnih kalkulacij in preigravanj, ostal v veljavi do danes. Dodobra je deformiral ustavno načelo, po katerem poslance izvolijo volivci in načelo, da so poslanci predstavniki ljudstva. Na letošnjih volitvah je bilo skoraj 13 % glasov zaradi nedoseganja volilnega praga naknadno razdeljenih med stranke in kandidate, ki jih volivci niso izvolili in če k temu dodamo še, da volivci iz 21 volilnih okrajev niso dobili poslanca, je anomalija še večja. Temu je treba dodati še 1,2 % (11.500) oddanih neveljavnih glasovnic. Skupaj to pomeni izločitev četrtine oddanih glasov, kar je globoko nedemokratično stanje, ki je posledica neustreznega volilnega sistema. Iz tega in tudi drugih razlogov je čas za njegovo korenito spremembo.

S predlogom novega volilnega sistema bi demokratizirali volitve in s tem državo. Končno bi državljani in civilna družba, ki ni del politične elite, postali enakopravnejši in ne več »nadležen in moteč« udeleženec volitev. Predlog ne ukinja političnih strank, saj le te še naprej ostajajo legalen del parlamentarne ureditve, vendar z močnim korektivom legitimnega neposrednega zastopstva državljank in državljanov. S to korekcijo se v parlament uvaja zdrava konkurenca političnim strankam s strani neodvisnih državljanskih poslancev. Zagotavlja pa se tudi polna enaka zastopanost obeh spolov v parlamentu. Državljanski »samo- kandidati« - ker niso zastopniki strank, nikomur niso nič dolžni, razen svojim volivcem s tem, da izvajajo program, ki je njihova pisna zaveza pred njimi. Prednosti tega sistema so v kratkem sledeče: a) bistveno povečanje vpliva aktivnih državljanov b) zmanjša se odvisnost precejšnjega dela poslancev od političnih strank c) znotraj parlamenta se vzpostavlja zdrava konkurenca stališč d) dosledno se uveljavi enakost obeh spolov e) ukinja se naknadna redistribucija glasov f) dobimo nov profil državnega zbora, kar pomeni KONEC GLASOVALNEGA STROJA g) v ospredju je projektni način sprejemanja zakonov in h) večinsko preglasovanje ne bo več samoumevno zgolj zaradi številčne prevlade poslancev i) parlament v večji meri postane zakonodajalec, ne pa potrjevalec vladnih predlogov j) predlagani sistem ODPRAVLJA SEDANJO APRIORNO BIPOLARNOST - RAZKLANOST državnega zbora na pozicijo in opozicijo.

Parlament bi bil tudi po novem še vedno strankarski, saj so politične stranke hrbtenica parlamentarne demokracije, vendar bo moral predlagatelj za sprejem zakona prepričati tudi nestrankarske, to je državljanske poslance, kajti vsak pomemben zakon postane projekt za sebe. Iz praktičnih izkušenj pa tudi vemo, da politične stranke v določenih primerih, sploh niso funkcionalno in opravilno sposobne doseči spremembe, čeprav so te v javnem interesu in nujne, To lahko store le neodvisni poslanci. Nadalje se poveča osebna odgovornost poslanca do volivcev, saj ima državljanski poslanec lasten program, neizpolnjevanje pa lahko sproži odpoklic poslanca. Za dosego vsega tega pa je treba bistveno olajšati dostop posameznika do kandidature, po vzoru kandidiranja, kot smo ga imeli leta 1990 za volitve v Zbor občin. Elementi takega sistema so tudi v tujini (npr.: v Veliki Britaniji je bilo do sedaj tako izvoljenih cca 25 poslancev). Ugovor, da tega ni nikjer na svetu, pa seveda ni umesten.

Za izvedbo predloga, zlasti za uveljavitev spolne enakosti, predlagamo (analogno predlogu ZDUS) nov zemljevid 44 volilnih okrajev. Vsak volilni okraj dobi 2 poslanca, moškega in žensko, volivec pa 2 glasovnici – z eno glasuje za moškega kandidata, z drugo za žensko kandidatko. To je avtomatska garancija za enako zastopanost obeh spolov. Z upoštevanjem enakomerne teritorialne zastopanosti na nivoju volilnih okrajev in neposrednim vstopom državljanov v DZ pa povsem ODPADE POTREBA PO OBSTOJU DRŽAVNEGA SVETA. Glavna načela tega sistema so:

1.Poslanec se voli in izvoli na nivoju volilnega okraja. S tem se Slovenija decentralizira. Vsak od 44 okrajev dobi svojega poslanca in poslanko. Okraje je treba zarisati na novo.

2.Izvoljen je tisti , ki dobi največ glasov. Temu demokratičnemu načelu ni mogoče razumno oporekati. Sedanji volilni sistem pa onemogoča prav to, neposreden vpliv volivca na izvolitev kandidata. Predlog ukinja volilni prag in nedemokratično naknadno prerazporeditev ostanka glasov mimo volje volivcev, kar se dogaja v sedanjem proporcionalnem sistemu. (1)

3.Kandidiranje: Odpravi se diskriminacija državljanov nasproti poslancem, ki zdaj lahko s samo 3 podpisi predlagajo kandidate za poslance v celi državi, državljani pa to storijo lahko z 8.000 na upravnih enotah overovljenimi podpisi. Kandidatura naj bo podobno lahko dostopna tudi državljanom, s tem, da je minimalno število podpisov za kandidata 50 podpisov. (2)

4.Uvede se odpoklic poslanca: V primeru nespoštovanja volilnih zavez se s podpisi najmanj 5 % volilnih upravičencev volilnega okraja sproži postopek konstruktivne nezaupnice in ugotavljanja osebne ne-odgovornosti poslanca, kar ima za posledico glasovanje vseh volivcev o njegovi nezaupnici v volilnem okraju v katerem je bil izvoljen z istočasno izvolitvijo njegovega naslednika.

5. Podržavljanje volilne kampanje in volilnih postopkov: s podržavljenjem se zagotovijo, ne le formalno, pač pa dejansko enake možnosti izvolitve vseh kandidatov, političnih strank in državljanskih »samokandidatov«. Odpadejo velike in drage monopolne strankarske kampanje koruptivno bogatih in poveča se informiranost volivcev o političnih programih vseh, ki kandidirajo. Vsak dom oz. družina dobi od državne volilne komisije volilni program vsakega kandidata dotičnega okraja in/ali političnih strank.

6.Medijska enakopravnost kandidatov: vsi kandidati, ki sodelujejo v volilni kampanji, se obravnavajo dosledno enakopravno. To velja tako za javne kot za privatne medije. Za kršitve se uvedejo visoke denarne kazni. Sedanji sistem favoriziranja parlamentarnih strankarskih in javnomnenjskih favoritov v medijih nacionalnega pomena, z denarjem davkoplačevalce , je neustaven.

7.Po dveh zaporednih mandatih poslanec izgubi pravico ponovne izvolitve. Lahko pa kandidira po istem pravilu v naslednjih mandatih. Poslancem se imuniteta ne prizna.

8.Politična stabilnost se zagotovi tako, da se število državljanskih mandatov omeji na največ 30 + 1. S tem se ohranja jedro strankarske strukture parlamenta To se izvede tako, da se izloči tiste poslance nad kvoto 31 nestrankarskih poslancev, ki so na nacionalni ravni dosegli najslabši odstotek (če bi bilo tako izvoljenih npr. 35 poslancev, bi štirje najslabše uvrščeni »državljanski« poslanci izpadli, uvrstili pa bi se štirje najbolje uvrščeni kandidati političnih strank). Omejitev 30 + 1 pomeni odvzem ustavne večine političnim strankam.

Vili Kovačič vili.kovacic@siol.net 040 203-524

(1) volitve bi potekale v enem krogu za okraje, v katerih bi zmagovalni kandidat dosegel vsaj 10 odstotnih točk prednosti pred drugo uvrščenim v primeru, da bi kandidat osvojil vsaj 35 % glasov (analogno argentinskemu sistemu), sicer pa bi bile volitve dvokrožne. Izogibanje 2 krogu na najmanjšo možno mero je utemeljeno z medijskimi manipulacijami, korupcijo in pritiski na favorite - zmagovalce prvega kroga. Temu se vsaj deloma s tem sistemom izognemo. (2) za neparlamentarne stranke se zdaj zahteva 50 podpisov na volilno enoto in če upoštevamo, da je volilna enota 11 krat večja entiteta od volilnega okraja, število 50 podpor za kandidata v volilnem okraju vsekakor ne moremo označiti za pretirano majhno. Podobno so leta 1990 državljani kandidirali za poslance DZ celo s samo 20 podpisi sodržavljanov.