Z osamosvojitvijo Slovenije in sprejemom Ustave RS 1991 se družbeno lastninski odnosi in red ni spremeni. Družbena lastnina je bila še naprej varovana po  Ustavi RS 1991 in sicer s 33. členom, ki jo je priznaval kot zasebno lastnino in kar je tudi bila​ in s 69. členom, ki dovoljuje razlaščanje le zaradi javnega intreres​a

​in​

po:
- Ustavi SRS in SFRJ 1974 (členi od 12 do 52, Ustava SRS)
- Splošni deklaracijo človekovih pravic, ki jo je sprejela generalna skupščina OZN, 10.decembra 1948, ki govori v prvem stavku 17. člena: Vsakdo ima pravico do premoženja, tako sam, kakor tudi skupno z drugimi.
- Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Rim, 4.XI.1950 z Dodatnim
protokolom h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Pariz, 20.III.1952.


Ko je Državni zbor RS na predlog Vlade RS začel sprejemeti lastninsko zakonodajo brez ustavno ali mednarodno veljavnega in dokazljivega soglasja (referendumski 90. člen Ustave RS 1991) lastnikov (državljanov kot lastnikov) družbene lastnine je to naredil samovoljno in v nasprotju z lastno Ustavo RS 1991, ki jo je sprejel sam  in navedenim madnarodnim pravom. Še več, družbeno lastnino znanih lastnikov je proti ustavno celo spremenil v državno, to je neustavno obstoječo kategorijo lastnine, ki pa je Ustava RS 1991 sloh ne pozna. S tem pa, ko Vlada RS in DZ RS prodajata državno lastnino v zasebne roke izbranim posameznikom delujeta spet proti ustavno, saj država po ustavi ne sme razlaščati ni sebe razen, če ge za javno korist kar govori 69. člen Ustave RS.

Zaključek o UKRADENEM BLAGU:​

Tako niso samo sprejeti lastninski zakoni ​v nasprotju z Ustavo RS 1991 in mednarodnimi pogodbami, temveč je dokazano proti ustavno in proti mednarodno pravno delovanje Vlade RS in DZ RS v škodo večine  državljanov RS in v koris tretjega. Podržavljena in preprodana družbena lastnina  tretjemu ​je​

UKRADENO BLAGO

Več klik na povezavi spodaj in desno zgoraj, kjer lahko podpiseš POBUDO

Začenjamo Ustavno pobudo zaradi razlastitve nas državljanov