Članek
Čaka nas nova revolucija: Nedeljski dnevnik, 17.02.2016
Objavljeno Feb 18, 2016

Tako levi kot desni podpisujemo ustavno POBUDO za vrnitev ukradene družbene lastnine. Tako desni kot levi se združujemo, da izvedemo skupaj revolucijo proti "levim in desnim ali desnim in levim" hlapcem. Družbena lastnina ni leva ali desna ideološko politična floskula temveč dejstvo znano že iz pra zgodovine in je preprosto naša, naša last. Razdelili so nas na leve in desne, da se med seboj prepiramo, medtem ko nas barabe raličnih političnih barv dogovorjeno in skupaj kradejo. Jaz se ne dam več deliti na levo desnega ali desno levega in krasti.

Povzeto.

Čaka nas nova revolucija

Nedeljski dnevnik, 17.02.2016

KAKO SO NAS PRAV NEMARNO OKRADLI

Čaka nas nova revolucija Pred ustavno sodišče prihaja pobuda za vračanje družbene lastnine – Bo prej zmagala pravica ali se bo prej zbudil kralj Matjaž?

 

PODPIŠI PETICIJO ZA USTAVNO PRESOJO ROPA STOLETJA :

Pridruži se  ustavni POBUDI:​
http://www.pravapeticija.com/ustavna_pobuda_zaradi_razlastitve_nas_dravljanov

'''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''

Ciril Brajer

Po deželi kroži nova peticija, pravzaprav ustavna pobuda. Razveljavila naj bi razlaščanje družbene lastnine ter jo vrnila državljankam in državljanom. Že v prvih dneh je zbrala nekaj sto podpisov. Iskali smo pobudnike, pisce, zaman. Gre preprosto za skupino državljanov. Se pa kuje še ena, skoraj enaka po vsebini, za njo stoji skupina uglednih strokovnjakov, sindikalistov, razumnikov na čelu svojih organizacij. Prva misel – saj so vendar do konca naivni! Nekdanji družbeni pravobranilec Janez Krnc je pobudo skrbno prebral, povedal, da njeni očitki o neustavnosti in nezakonitosti trdno stojijo, je pa uspeh toliko verjeten, kot da se pod Peco prebudi kralj Matjaž. Mar res? Poglejmo nekaj podobno čudežnih projektov, ki pa so se uresničili.

Agrarna reforma

Agrarno reformo so v Sloveniji speljali komunisti leta 1946, z zakonom so zemljo gladko odvzeli veleposestnikom in cerkvi. Delili so jo po geslu »zemljo tistim, ki jo obdelujejo«. Kar nekaj zemlje je obdržala država.

Nacionalizacija

Z zakonom je država dobila banke, tovarne, rudnike, velika podjetja, nato še manjša podjetja, mestna zemljišča, stanovanja… Poskus pravičnejše družbe je, razen razlaščencev seveda, navdušeno podprla velika večina državljanov.

Denacionalizacija

Najbolje jo je opisal Vasilij Polič, ki je bil sodnik poročevalec za denacionalizacijo na vrhovnem sodišču: »Vestno sodim po res butasti črki zakona, a kar je res, je res. Druge države skušajo denacionalizacijo speljati s čim manj škode in bremen za prebivalstvo, naša prav nasprotno. Ko smo že spoznali, kako nevarno nam denacionalizacija načenja nacionalno substanco, in bi lahko zakon pravočasno spremenili, smo še kar tiščali glavo v pesek. Madžare, Čehe, Nemce celo, ki so povrhu bogatejši in bi si lažje privoščili razdejanje, kakršno smo si mi, bi obdolžil nepoštenja, kdor bi trdil, da je naš način denacionalizacije edino pošten in pravičen. Oni si niso privoščili, da bi kdo, morda celo neupravičeno, čez noč neizmerno obogatel. Že zato ne, ker bi mu morali to plačati mnogi, ki mu gotovo niso nič dolžni! Naše rešitve so ob nepoštenosti tudi nesocialne in plačevale jih bodo cele generacije. Morda tudi še one, ki jim sploh ne bo več jasno, zakaj in komu plačujejo. In taka bremena smo potomcem naložili samo Slovenci.«

Lastninjenje, konec družbene lastnine

Potek in posledice opisuje Janez Krnc: »Kraja družbene lastnine je imela vso politično podporo, omogočila so jo sodišča. Mi smo ugotavljali oškodovanje, pozivali, naj se odpravi, odmeva ni bilo, divji privatizatorji so mirno razpolagali z ukradenim premoženjem. Nobene blokade, zavore, preprosto nedotakljivi, ker je bila taka politična volja. Že Lojze Peterle je začrtal smer do peščice bogatašev in množice siromakov, drugi so le sledili. Nobenemu ni bilo škoda milijarde, če se je lahko dokopal do milijona. Zaradi divje privatizacije je tožilstvo prejelo več kot 550 kazenskih ovadb. Vložilo je le 50 obtožnih predlogov in doseglo manj kot deset obsodilnih sodb. Po desetih letih privatizacije je tožilec na ljubljanskem tožilstvu tarnal, da bo težko, ker ne pozna lastninske zakonodaje.«

Kako je bilo to mogoče?

»Z osamosvojitvijo Slovenije in njeno ustavo namreč družbenolastninski odnosi sploh niso bili spremenjeni. Družbeno lastnino je še naprej varovala ustava, ki jo priznava kot zasebno lastnino in razlaščanje dovoli le zaradi javnega interes​a.«

»Daj mi, Micka, peneze nazaj«

Pobudniki so temeljito pregledali jugoslovansko in slovensko ustavo, mednarodno pravo, konvencije OZN, sklep je jasen:

»Ko je državni zbor na predlog vlade sprejemal lastninsko zakonodajo brez ustavno ali mednarodno veljavnega in dokazljivega soglasja, je to naredil samovoljno ter​ v nasprotju z lastno ustavo in mednarodnim pravom. Še več, družbeno lastnino znanih lastnikov je protiustavno spremenil v državno, po ustavi neobstoječo kategorijo lastnine​.«

Pa prodaja in predaja državne lastninev zasebne roke?

»Povsem neustavno početje vlade in parlamenta v škodo večine državljanov v korist tretjega. Podržavljena in preprodana družbena lastnina tretjemu je ukradeno blago!«

Kraja pa je…

»Je izvajanje nasilja s strani vlade in poslancev nad državljani. Zato so določeni državljani in tujci zaradi političnih zvez ali drugih prikritih načinov lahko prišli prednostno do lastnine iz naslova družbene lastnine. Dobili smo dvorazredno družbo, ki je naša ustava ne pozna. Ne dovoljuje razreda lastnikov in privilegirancev ter razreda brez lastnine in privilegijev. Tako se vzpostavlja med samimi državljani in tujci lastniško ter ekonomsko medsebojno sovraštvo iz razloga, ko imajo eni vse, drugi malo ali nič.«

Razredni boj še teče.Tako neustavno stanje ustvarja pogoje za razredne konflikte.

»Posamezniki so lahko pridobivali kredite državnih bank, drugi ne, določenim državljanom so se krediti odpisovali, drugim ne. Ogrožajo nas brezposelnost, tveganja revščine, socialne izključenosti, nenehno padanje delavskih pravic, pravic v zdravstvu, šolstvu in na socialnem področju. Bruto zunanji dolg je od leta 1995 s 3,737 milijard evrov do konca lanskega leta narasel na 44,818 milijard evrov, dolg državnega proračuna znaša 25,633 milijarde evrov. Po uradnih podatkih policije je v porastu kriminal, ki je posledica gospodarske krize, nizkega standarda in brezposelnosti. V tujino in davčne oaze je izginilo od 52 do 73 milijard evrov.

V štirih letih se je izselilo skoraj 20.000 mladih, rodnost nevarno pada, 5000 otrok manj na leto in v zadnjih 25 letih samostojnosti skupno približno 125.000 otrok manj. Samooskrba je z 80 padla na 30 odstotkov…«

Vsebina pobude?

»Predlagamo, da Ustavno sodišče RS ugotovi neustavnost delovanja Vlade RS in DZ RS ter jima naloži tudi obvezo, da sprejeme zakon o popravi krivic zaradi odvzema družbene lastnine, ki so nastale po sprejemu navedenih izpodbijanih predpisov ali njihovih posameznih delov, in tako zavaruje zahtevo javne koristi.«

Med snovalci pobude, ki še nastaja, najdemo nekaj znanih imen, rdeča nit pa je enaka kot pri skupini državljanov: ukradeno blago. Predvidevajo, da bo ustavno sodišče obe zadevi združilo v eno.

Rdečo nit so predli prof. dr. Gojko Stanič, Jože Kos Grabar, Branislav Jokanovič, dr. Peter Glavič, Milan Krušič, Gorazd Marinček, Sonja Lokar, Vladislav Stres, Božan Žabjek, Janez Stergar, Dušan Semolič in Rastko Plohl.

Vežeta se torej neposredna državljanska pobuda brez organizacij, ko državljani zahtevajo to, kar jim je država ukradla, in še ena, ki jo bodo vložile organizacije Slovenski razvojni svet, NSS, ZSSS, mali delničarji… »Niso samo sprejeti lastninski zakoni ​v nasprotju z Ustavo RS 1991 in mednarodnimi pogodbami, temveč je dokazano protiustavno in proti mednarodno pravno delovanje Vlade RS in DZ RS v škodo večine državljanov RS in v korist tretjega. Podržavljena in preprodana družbena lastnina tretjemu je ukradeno blago,« pravi Rastko Plohl in dodaja, da o zmagi ne dvomijo, če ne pred domačim, pa pred tujim sodiščem. »Leta 1992 je bila volilna udeležba 85,60-odstotna, 1996 73,70, 2000 70,14, 2004 60,65, 2008 63,10, 2011 65,60 in leta 2014 51,73-odstotna. Že to kaže na nezaupanje, nezadovoljstvo in posledične upore ter zahteve državljanov, ki si sledijo drug za drugim. Dovolj je!«yyyyyyyyyy 

Janez Krnc:

»Posamezniki so lahko pridobivali kredite državnih bank, drugi ne, določenim državljanom so se krediti odpisovali, drugim ne. Ogrožajo nas brezposelnost, tveganje revščine, socialne izključenosti, nenehno padanje delavskih pravic, pravic v zdravstvu, šolstvu in na socialnem področju.«



Sonja Lokar je Soroševa agentka in je s Štefanom Korošcem zapustila zadnji partijski kongres. O tem, kako je Korošec kradel denar iz Slovenije, je največ povedal Domagoj Margetič. Kako se lahko eni in isti partijski kadri pojavljajo v vedno novih vlogah, razen če ne gre za podlo igro agenture, obsojeno na ponoven neuspeh? https://www.youtube.com/watch?v=TSFfq2J7xVg