Dogajanje na zadnji nočni seji sveta SMC (prejšnji četrtek) in preštevanje znotraj vrha te stranke je pokazalo najmanj dvoje:

- Da je prvak SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek prekleto trmast in vedno bolj zvit politik, ki dobro obvladuje svojo stranko, da so ga vse te preiskave nacionalnega preiskovalnega urada in računskega sodišča ter medijsko bombardiranje le še bolj utrdile, ob tem pa mu dozo sofisticiranosti in strategije dodaja trenutno morda celo najboljši slovenski politični svetovalec (political adviser v pravem pomenu besede) Sebastjan Jeretič, kar se zlasti pozna pri Počivalškovih javnih pismih in tvitih, ki daleč presegajo robustni (intelektualni) domet tega politika izpred nekaj let, razvpit na primer iz časov brezobzirnega uvažanja Magne pod Pohorje ...

- In da je edina možnost preživetja SMC strogo na politični (liberalni) sredini, sposobni sklepati koalicije na levo in desno, saj bo politični prostor levo od SMC, kar ga bo še ostalo poleg Levice in Socialnih demokratov, do konca pokrila nova stranka Gregorja Golobiča in Jožeta P. Damijana s podporo Aleksandra Čeferina (koalicija #samodaniJanša), ki bo tudi posrkala ter pokopala LMŠ in SAB, desno pa zaenkrat nezadržno kraljujejo SDS, NSi in še vedno malo tudi SNS.

Pri tem imata Počivalšek in njegov današnji SMC vsaj še eno pomembno prednost: Zdravko Počivalšek, imenovan tudi Kozjanski bik, je tisti slovenski politik, ki danes uživa največjo podporo domačega poslovnega sveta, tudi zasebnega, ne glede na politično prepričanje posameznih poslovnežev ali lastnikov podjetij.

In še nekaj ima Počivalšek, česar večina drugih slovenskih politikov nima: točno določeno poslovno agendo in že zdaj tako rekoč dovolj denarja (premoženja) za preživetje tudi zunaj politične scene.

Vse pa kljub temu ne zadošča, da bi SMC, ki je z osmimi poslanci in precej proračunskega denarja ter svojimi kadri po državnih podjetjih in paradržavnih strukturah sicer še vedno zelo bogata stranka, sama preživela naslednje parlamentarne volitve, zato se bo hočeš nočeš morala z nekom povezati.

Scenarij, ki sta ga - zato - pripravila Jeretič in Počivalšek in ki naj bi na prihodnjih parlamentarnih volitvah prinesel 6-8 odstotkov sredinskih glasov, pa je naslednji:

Prvi korak (prva faza), na levi:

- Povezava z Dobro državo, neparlamentarno stranko, ki jo vodijo nekdanji poslanec Cerarjeve SMC Bojan Dobovšek, bivši tvorec Cerarjeve SMC in takoj potem grobo izdani Peter Jamnikar, zaposlen na Počivalškovem ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ter Tilen Majnardi, nekdanji novinar Pop TV, vodja kabineta Toneta Ropa, ko je bil še minister pri Janezu Drnovšku, potem piarovec novogoriškega Hita, zdaj pa - zaradi korone - praktično brezposelni organizator turističnih eventov. Omenjeni trije so znani tudi po svojih jeznih in užaljenih tvitih pod profilom Dobra država, kjer vsem solijo pamet, toda profil je za politično stranko še vedno skromnega dosega.

Težava pri dogovorih med SMC in Dobro državo bo zlasti Dobovšek, ki velja za politika s tipičnim Dunning-Krugerjevim sindromom, torej precejšnjim prepadom med samopodobo in dejansko (volilno) vrednostjo, medtem ko bi Počivalškove opcije znotraj slovenskega turističnega kompleksa lahko več kot zadovoljile poslovne ambicije Tilna Majnardija, Jamnikar pa bi tako ali tako dal vse, da se znova vrne na sceno ter maščuje Golobiču, Cerarju in drugim, ki so ga pred leti grdo zlorabili, odvrgli in potem še poteptali (vir: Izdaja, kot je še ni bilo).

Mimogrede, med tistimi, ki so takrat, takoj po parlamentarnih volitvah leta 2014 in veliki zmagi Mira Cerarja, brutalno poteptali Petra Jamnikarja, je bil tudi famozni (Cerarjev) Jure Leben, ki se zdaj poskuša vrniti na politični sceno kot nedolžni zeleni ekolog?!

So pa vsi trije vodilni iz Dobre države, Dobovšek, Jamnikar in Majnardi, po svojem političnem profilu levičarji, saj so, podobno kot Jeretič in Počivalšek, razen morda Majnardija, precej nagnjeni k etatizmu in poveličevanju države, čeprav tega javno seveda ne bodo priznali.

Drugi korak (druga faza), na desni:

- Povezava z nastajajočo koalicijo Povežimo Slovenijo (POS), kjer je glavni motor Marjan Podobnik, prvak SLS, zraven pa sta še Andrej Čuš, prvak Zelenih Slovenije, sicer pa nekdanji poslanec SDS in dokaj vplivni lokalni politik s Ptuja, in Franc Kangler s svojo Novo ljudsko stranko, trenutno pa državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve.

Če Dobra država izhaja iz leve politične provenience, je projekt Povežimo Slovenijo izrazito desni in "podeželski". Ima pa projekt Povežimo Slovenijo že zdaj določene težave s kredibilnostjo obljub posameznih akterjev, poleg tega ni znano, kam se bo širil, če se sploh bo - širil? Tako vam danes nihče ne more za prmejduš zagotoviti Podobnikov besed, da bo res šel zraven tudi dolgoletni celjski župan Bojan Šrot, ki se je pred leti, kot predsednik SLS, enkrat že poskušal v državni politiki, pa se mu ni najbolje izšlo (mimogrede, ko smo že pri županu Šrotu: za zdaj še ni znano, kako se bo prihodnji volilni kampanji za parlamentarne volitve pridružil mariborski župan Saša Arsenovič, ki sodi med SMC?!). Poleg tega so na nedavni ne preveč posrečeni predstavitvi POS (26. januarja) najavili, da bodo "prihodnji teden" najavili svojega kandidata za mandatarja, potem pa naj bi Marjan Podobnik klical, ne boste verjeli, kar Aleksandro Pivec in ji to ponujal - mandatarstvo na čelu koalicije Povežimo Slovenijo?!

Bi pa Zdravko Počivalšek in Dobra država s Povežimo Slovenijo lahko solidno in morda celo učinkovito povezali urbana središča s podeželjem ter dokazali, da zmerno levi in zmerno desni lahko sklenejo celo že predvolilno koalicijo.

Tretji korak (tretja faza) - vroča roba iz Ormoža:

- Pridružitev nove stranke padle kmetijske ministrice in bivše predsednice Desusa Aleksandre Pivec, ki bo na površje splavala to soboto z ustanovnim kongresom na spletu.

Pivčeva naj bi po nekaterih ocenah in tudi raziskavah pobrala 30 do 40 odstotkov stranke DeSUS, vključno s celotnimi lokalnimi odbori (prejšnji teden, na primer, naj bi k Pivčevi pristopile Domžale), in tretjino Podobnikove Slovenske ljudske stranke, "tajne" javnomnenjske ankete pa ji zaenkrat kažejo okoli 6 odstotkov.

Mimogrede, kongres njene stranke bo vodil Danilo Burnač, nekdanji član SDS, sicer pa znani lokalni politik iz Maribora in donedavnega dolgoletni direktor mariborskega vodovoda, ena od podpredsednic "stranke Aleksandre Pivec" bo Anita Manfreda, bivša vidna članica Desusa in direktorica občinske uprave Goriških Brd, Pivčevi pa se pričakovano pridružuje tudi legendarni mariborski desusovec Janez Ujčič.

Toda Pivčeva, ki menda poka od samozavesti in energije, prek znanega ljubljanskega odvetnika Stojana Zdolška na upravnem sodišču toži komisijo za preprečevanje korupcije, za ničnost postopka, povezanega z afero Kras in Izola, naj bi bila za zdaj trdno odločena, da gre na prihodnje volitve sama, brez Počivalškove (menda tudi govori, da ona že ne bo "reševala Počivalška") ali kakšne druge koalicije. Je pa zanimivo, da jo, kot slišimo, po telefonu vsi kličejo, od Marjana Podobnika do Petra Jamnikarja in celo Antona Balažka, pod odstopu Karla Erjavca začasni predsednik stranke DeSUS. Bo pa Pivčevo na koncu vendarle zanimala koalicija s Počivalškovo SMC, hja, predvsem zato, ker ji predvolilna koalicija pod blagovno znamko parlamentarne stranke SMC omogoča nastope na predvolilnih televizijskih soočenjih.

Očitno vroča roba iz Ormoža (Aleksandra Pivec, sicer vnukinja, po mami, slovitega, a že pokojnega prleškega vinarja Stanka Čurina, tudi ustanovnega člana SLS, je namreč rojena v Ormožu, na Ptuj pa samo priseljena)?!

Skupna lista!?

Toda pozor: v primeru skupnega nastopa na prihodnjih parlamentarnih volitvah vse tri omenjene združbe na koncu čaka še mučno oblikovanje obvezne skupne volilne liste poslanskih kandidatov ...