Članek
Objavljeno Sep 06, 2013
Luče so tipična predalpska vasica, na nadmorski višini 522 metrov, stisnjena med sotočje Lučnice in Savinje, pod mogočno Raduho, porasel Rogatec in zakraselo Dleskovškovo planoto.
Okoliške zaselke Konjski vrh, Krnico, Podvežo, Podvolovljek, Raduho in Strmec večji del sestavljajo samotne kmetije na strmih pobočjih.
Na območju občine, ki obsega 109 kvadratnih kilometrov alpskega in predalpskega sveta, živi 1543 prebivalcev.
Ime so Luče dobile po lučeh, tako trdi ljudska pripoved, s katerimi so si svetile bajeslovne dobre žalik žene pri iskanju svojih izgubljenih ovac po okoliških hribovitih gozdovih. Tropa niso našle, ker se je ta razbežal v dolino, kjer so ga našli ljudje. V zahvalo za ovce in spomin na žalik žene, so kraj z najdenimi ovcami poimenovali Luče.
Kot vas se Luče v pisnih virih prvikrat pojavijo leta 1241, kot sedež urada gornjegrajske samostanske gospoščine pa leta 1426 v urbarju benediktinskega samostana v Gornjem gradu. Kot občina so Luče prvič omenjene leta 1593. Današnja občina Luče je bila ustanovljena konec leta 1994, ko je iz nekdanje skupne mozirske občine nastalo več novih občin.
Okoliške zaselke Konjski vrh, Krnico, Podvežo, Podvolovljek, Raduho in Strmec večji del sestavljajo samotne kmetije na strmih pobočjih.
Na območju občine, ki obsega 109 kvadratnih kilometrov alpskega in predalpskega sveta, živi 1543 prebivalcev.
Ime so Luče dobile po lučeh, tako trdi ljudska pripoved, s katerimi so si svetile bajeslovne dobre žalik žene pri iskanju svojih izgubljenih ovac po okoliških hribovitih gozdovih. Tropa niso našle, ker se je ta razbežal v dolino, kjer so ga našli ljudje. V zahvalo za ovce in spomin na žalik žene, so kraj z najdenimi ovcami poimenovali Luče.
Kot vas se Luče v pisnih virih prvikrat pojavijo leta 1241, kot sedež urada gornjegrajske samostanske gospoščine pa leta 1426 v urbarju benediktinskega samostana v Gornjem gradu. Kot občina so Luče prvič omenjene leta 1593. Današnja občina Luče je bila ustanovljena konec leta 1994, ko je iz nekdanje skupne mozirske občine nastalo več novih občin.
Lučani so nekoč sloveli kot odlični gozdarji ali po domače 'vlcarji', posebej pa so sloveli tako imenovani 'rižmojstri', ki so skrbeli za spravljanje hlodovine v dolino po strmih drčah ali 'rižah'. V preteklosti je k preživetju pripomogel tudi bogat ulov rib iz potoka Lučnica, ki so jih ženske v posodah v koših na hrbtu nosile tja do Ljubljane. Tega se Lučani spominjajo tudi v svojem grbu.
Sep 06, 2013