Razmišljate kdaj o težnosti,

ko voda teče navzgor,

v vrhove dreves in oblake,

po kocki sladkorja in gobi?

Razmišljate, da bi požagali češnjo,

ki je leto za letom brez sada,

čeprav se bo enkrat zmotila

in razen krasote majskega cvetja

rodila tudi plodove?

Razmišljate, da bi kdaj

otresli tišino iz rjuh,

obrisali madež od vina

in vrgli kamen za mačkom?

Se nikoli ne slečete v mlaju,

da bi potonili v mlečno cesto

in začutili sapo med boki?

Potem pa začnite tisto o bogu,

o grehu in kazni in o vstajenju!