Poezija Ane Balantič je, preprosto rečeno, nekaj boljšega. Desert!  V vsej poplavi  ustvarjalcev, ki med seboj tekmujejo v tragičnih, nostalgičnih, vse očitajočih rimarijah, v njenih verzih čutimo, da se za njimi skriva globoko in inteligentno razmišljanje. Njena skromnost in preprostost in tudi dejstvo, da je šele v zrelih letih svoje navdihe začela zapisovati in objavljati, vse to je, milo rečeno, popolno nasprotje tistega, kar najdemo v njenem pisanju.  Očitno brezdanji vodnjak besed, prispodob in v prekrasne besedne zveze spletena čustva. Ana Balantič, že sicer članica RIS a z največ objavljenimi naslovi , nas je v torek, zadnjega marca, v idrijski knjižnici razveselila s predstavitvijo svoje najnovejše knjige. Poezija v slikah je prekrasna, skorajda razkošna knjiga, kjer se poezija prepleta z barvnimi klekljanimi  motivi, prav tako izpod Aninih rok. Avtorica ni ničesar prepustila naključju. Trdo vezana knjiga, barvna slikovna oprema in vse ostalo, skupaj z naklado, ki pri nas pritiče (takšnim) knjižnim izdajam je skupaj z vsem vloženim delom in, na žalost tudi stroškom, dalo velik rezultat. Kot je na predstavitvi povedala Ivana Gantar, poezija v slikah Ane Balantič je darilo, takšno za na posebno mesto.

Prireditev je potekala po scenariju profesorice Ivana Slamič, z njenimi  strokovnimi komentarji in izbranimi pesmimi, ki sta jih prebirali  sama avtorica  in Milena Brelih. Pod oboki idrijske knjižnice, ki je nedvomno več kot pravi ambient za takšne dogodke,  je bilo komaj dovolj prostora za vse prisotne Vsekakor. Nova knjiga, že šesta izpod peresa Ane Balantič, je na lep, prijazen način začela svojo pot. Vse čestitke avtorici!

Foto: Vlaldimir Kržišnik

Tekst: Dare Likar