Takole pa so nam "butcem" finančni strokovnjaki razlagali in tolmačili poteze vlade:  Slaba banka za povprečnega Janeza  11.7.2013

Prispevek se prične z definicijo: >>Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) oz. “slaba banka” je način očiščenja bančnega sistema slabih kreditov, ki so se nabrali v zadnjih letih (predvsem pred krizo). <<

Nučič: Bančna luknja je izključno posledica krize 16.1.2014

Pol leta za tem poda nekdanji viceguverner BS ( med letoma 1996 in 2008) pred preiskovalno komisijo DZ naslednjo izjavo: >>Slovenska bančna luknja je po oceni nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije Sama Nučiča posledica finančno gospodarske krize, ki je k nam prišla iz ZDA in Evrope. »Napaka je, da iščete posameznika, ki je odgovoren,« je dejal na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu<<

V nadaljevanju pa še o pozitivnih učinkih "slabe banke">>Izvedba slabe banke bo izboljšala bilance bank, saj se bodo slabi krediti prenesli na slabo banko, vendar pa to še ne pomeni, da bo gospodarstvo takoj na boljšem, saj bodo bilance podjetij ostale nespremenjene. Na srednji do daljši rok pa lahko pričakujemo lažjo dostopnost in cenejše kredite, tako za gospodarstvo kot tudi za gospodinjstva. Davkoplačevalci bomo pa celoten projekt morali financirati skozi višje davke, saj bo potrebno vrniti izposojen denar iz prodaje obveznic na trgu, s katerim se namerava slaba banka financirati. Dodatno bo pa potrebno še dokapitalizirati največje banke po prenosu slabih terjatev, kar bodo dodatni stroški za davkoplačevalce. Ocene za celotno izvedbo slabe banke se gibljejo med 3 in 10 milijardami evrov.<<

NLB-ju še za tri milijarde slabih posojil  9.11.2014

>>V NLB-ju tako tiči še za skoraj tri milijarde evrov slabih posojil. Banka je večino teh posojil odobrila v tujini in jih zaradi zakonodaje lani ni mogla prenesti na slabo banko.<<

Leto po sanaciji: bančno kolesje je podmazano. Kje se torej zatika? 28.12.2014

Prispevek se prične z ugotovitvijo: >>V teh dneh mineva natanko leto dni od začetka velike sanacije bančnega sistema, v okviru katere smo podržavili šest bank in jih kapitalsko zalili s 3,6 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja.<<

Sledi prijazna razlaga in ugotovitev: >>In kje smo danes? Banki sta v prvih treh kvartalih ustvarili vsaka po nekaj deset milijonov dobička, letošnjih stresnih testiranj pa vnovič, tokrat sicer za las, nista prestali. Sanacija bank še zdaleč ni končana, pravi direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj, Boštjan Vasle: "Delež slabih terjatev v celotnem bančnem sistemu je še vedno višji, kot bi se pričakovalo za urejen in dobro delujoč bančni sistem. Poleg tega pa slovenske banke še vedno ne kreditirajo podjetniškega sektorja."<<

Med tem gospodarstvo ukrepa po svoje in se rešuje: >>Gospodarstveniki seveda ne morejo čakati križem rok. Vse več je financiranja v tujini, prek bank, pa tudi prek izdaje podjetniških obveznic. Direktor družbe Bosio, Hugo Bosio: "Mnogo podjetij, tudi mi, se odpravlja v tujino, v avstrijske banke, kjer so kreditni pogoji bistveno ugodnejši. S tem smo tudi sami poplačali domače kredite. Zdaj čakamo, da bo situacija v Sloveniji boljša."<<

In kaj bodo naredile naše očiščene in dokapitalizirane poslovne banke?

Prispevek se konča z ugotovitvijo: >>Situacija v slovenskih bankah pa se bo izboljšala šele po tem, ko se bodo številna, ta hip še vedno prezadolžena podjetja razdolžila in poslovno prestrukturirala. To bo namreč temelj za zdravo in stabilno rast tako v podjetjih kot v bankah.<<

Prevedeno, v jezik primeren za povprečnega Janeza to pomeni, da bodo banke počakale, da se gospodarstvo znajde kakor ve in zna in se spomočjo bank iz tujine in bližnje avstrije razdolži in prestrukturira. Na ta način pa si bo pridobilo pogoje za avdienco pri slovenskih "poslovnih bankah".

>>Podržavili smo NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje in v nadzorovano likvidacijo poslali Probanko in Factor Banko. Samo v NLB in NKBM smo skupaj z državnimi poroštvi vložili za 3,2 milijarde evrov.<<

Predsednik uprave NLB o tem tako: >>Razlog za nekreditiranje ni denar, tega imajo banke v izobilju, priznava predsednik uprave NLB-ja, Janko Medja: "Glede na to, da imajo banke dovolj denarja, pomanjkanje pa je na strani povpraševanja. Se pravi ni dovolj rasti in ni dovolj investicij. Največje povpraševanje po kreditih je s strani tistih, ki jih ne morejo vračati drugim bankam, zato hodijo od ene do druge in prosijo nove banke, da poplačajo prejšnje banke."<<

Predlagam, da se na osnovi ukrepa vlade RS tako imenovane "poslovne banke" prekvalificira v "hranilnice"!

Prepričan sem, da je nekaj 10 miljonov dobička možno zaslužiti tudi samo s hranilniškimi storitvami. Kreditiranje gospodarstva pa naj izvajajo tuje banke, ki se jim to očitno izplača.

The Parable of the Blind (1568) Pieter Bruegel the Elder.

Rembrandt van Rijn, The Anatomy Lesson of Dr. Tulp, 1632, oil on canvas, 169.5 x 216.5 cm (Mauritshuis, The Hague)