Zadnje dni smo vsi v strahu spremljali dogajanja na Bližnjem vzhodu, predvsem pa napetosti in dogodke, ki so sledili  atentatu na iranskega vojaškega poveljnika Kasima Sulejmanija. 

Umor iranskega generala Sulejmanija je prelomni dogodek, ki označuje popolnoma novo situacijo v razmerje moči na tem delu sveta. Zanimivo je, da uradna politika EU, še manj pa slovenska / vsi po vrsti prikimavajo Trumpu / ne vidijo širše slike dogajanja na celotnem geopolitičnem področju na katerem je po "skromnem" ameriskem mnenju prostor samo za njih. Na spletni strani Famiglia Cristiana.it je bil 8.1.2020 objavljen prispevek  IL VERO OBIETTIVO DI TRUMP NON ERA L'IRAN, MA LA CINA E LA RUSSIAN RUSIJA Famiglia Cristiana.it - 08/01/2020 avtor Fulvio Scaglione. Potem, ko sem ga z velikim zanimanjem prebral, sem se odločil, da ga prevedem in objavim na mojem blogu "Obvezno berilo za politike". Takšne analize dogajanja na svetovni geopoliticni sceni zal še nisem zasledil v nobeni medijski objavi, predvsem pa ne v naših slovenskih medijih. Potem, ko sem spremljal kaj objavljajo na to temo slovenski mediji, sem se odločil izpostaviti sekretarja MMZ Mateja Marna, ki je rešil čast slovenske diplomacije. Tukaj:  Rešil čast slovenske diplomacije: državni sekretar MZZ obsodil ameriški uboj generala Sulejmanija - ostali slovenski politični veljaki pa bi mogoče morali vseeno prečitati spodnji prispevek... 

TRUMPOV OBJEKTIVNI CILJ NI IRAN, AMPAK KITAJSKA IN RUSIJA

Previjmo kaseto in se vrnemo za nekaj dni nazaj, v cas preden so ameriška brezpilotna letala ubila iranskega generala Qassema Soleimanija. Kaj vidimo? Vidimo vrsto dogodkov, ki vodijo v Peking in Moskvo (avtor Fulvio Scaglione)

Previjmo kaseto in se vrnemo za nekaj dni nazaj, v cas preden so ameriška brezpilotna letala ubila iranskega generala Qassema Soleimanija. Kaj vidimo? Vidimo to. Skupne pomorske vaje Irana, Rusije in Kitajske se začnejo 27. decembra 2019, končajo pa naslednji ponedeljek. Iranski zunanji minister Mohammad Javad Zarif se v torek odpravi v Peking na svoj četrti uradni obisk v kitajski prestolnici. Med pogovori je kitajski zunanji minister Wan Yi izjavil, da "morata Iran in Kitajska sodelovati proti unilaterizmu in mednarodnemu nasilju".

Mogoče je, da je bila potem, ko so Iran, Rusija in Kitajska dosegli svoje osnovno in globoko razumevanje situacije, smrtna kazen za Suleimanija še bolj očitna? Ali se je v tistih dneh Bela hiša odločila, da bo že tako visoke napetosti do Irana dvignila na najvišjo raven? Z drugimi besedami: ali je Trump s svojimi brezpilotnimi letali bombardiral Iran ali predvsem Rusijo in Kitajsko?

Eno je gotovo. Trump je začel napadati Iran in kritizirati jedrsko pogodbo, podpisano leta 2015 z Iranom, ob koncu volilne kampanje ("V vsem življenju še nikoli nisem videl slabšega in bolj  nekompetentnega dogovora kot je ta"). Nadaljeval takoj potem, ko se je naselil v Belo hišo. Dokaj hitro (8. maja 2018, s tem, da je bila objava nekaj mesecev prej) je enostransko odpovedal Pogodbo in uvedel zelo hude gospodarske sankcije proti Islamski republiki.

Dogovor je bil dosežen s sodelovanjem Varnostnega sveta Združenih narodov (ZDA, Kitajska, Rusija, Združeno kraljestvo in Francija) ter Nemčije in Evropske unije s "tehničnimi nasveti" Mednarodne agencije za atomsko energijo (leta 2005 je prejela Nobelovo nagrado za mir). V trenutku, ko so se ZDA odločile, da bodo iz dogovora izstopile un trdile, da Iran tega dogovora ne spoštuje ter da na skrivaj dela na razvoju  atomske bombe, so vsi drugi udeleženci trdili, da je situacija ravno nasprotna in da je vse v redu, da se programi natančno izvajajo in da Iran dela v okviru dogovora. To je potrdila tudi agencija, zadolžena za pregled iranskih jedrskih elektrarn.

Malo težko je verjeti, da so vsi drugi lagali, samo Američani pa so povedali resnico. Enostavneje rečeno, glede na Trumpovo iranofobično ozadje, je resnica ravno nasprotna. Tudi zato, ker je Trump medtem, z orožjem, denarjem in političnimi koncesijami, utrdil ameriške odnose z Izraelom in Savdsko Arabijo ter odnose med Izraelom in Savdsko Arabijo, ni naključje, da sta njegove odločitve pozdravili edino ti dve državi. In okrepil je ameriške garnizone, nameščene v sedmih državah Bližnjega vzhoda (33%  več vojakov kot v času Baracka Obame), zlasti tistih, ki se nahajajo v sunitskih petromonarhijah, ki so sovražne Iranu.

Ali je lahko ameriška velesila, dopolnjena z izkušnjami in učinkovitostjo tajnih služb Izraela in Savdske Arabije, ki spremljajo iranski jedrski aparat, tako zaskrbljena glede ravnanja Teherana? Tudi to je nekoliko težko verjeti. Ozrite se navzgor in poskušajte opazovati širšo panoramo.

Bela hiša Donalda Trumpa je vpletenost v sirijsko krizo podedovala od Baracka Obame, pri čemer je prišlo do relativnega poraza ameriških interesov in enako relativne širitve vloge Rusije. Trump pa nikoli ni imel namena sprejeti poraza, kaj šele "odstopiti" od Bližnjega vzhoda, kot bi lahko trdil nekdo drug. Če bi namesto da bi obsesivno sledili njegovim tvitom, bolje pogledali njegova dejanja, bi videli, da se je ameriška prisotnost v regiji z njim vedno krepila. Toda ali je namen vseh teh prizadevanj res ustaviti Iran?

Z napadom na Iran ZDA dejansko ubijejo tri ptice na en mah. Prvič: zadovoljujejo svoje prokonzule v regiji, Izrael in Savdsko Arabijo, ki Iran štejejo za svojega sovražnika. Ne toliko za domnevno "atomsko tveganje", temveč za vpliv, ki ga Islamska republika zdaj lahko izvaja v vsej tej regiji šiitske večine, ki nosi ime Rodovitni polmesec in ki sega od Irana preko Iraka, Sirije in Libanona globoko v Jemen. Drugič: ustvarijo velik problem ruski prisotnosti na Bližnjem vzhodu in destabilizirajo zaveznika (Kremelj je bil odločilni posrednik med Teheranom in Washingtonom za sporazum iz leta 2015) ob grožnji, da bi ob novem konfliktu Iran vključil kot zaveznika v Assadovo Sirijo (vir Kremelj). Ni naključje, da je Vladimir Putin takoj po smrti generala Suleimanija odpotoval v Damask, po vsej verjetnosti pa bi ga tja povabil, opozoril naj ostane nizko prepoznaven in se ne vključi. Tretjič: zadeti Kitajsko iz vsaj dveh razlogov. Prvi je, da je Peking prvi trgovinski partner Teherana, saj Kitajska predstavlja skoraj 30% iranskega izvoza in ustvari 13% uvoza. Kitajska iz Irana večinoma uvaža plin in nafto, ki sta ključnega pomena kot pogonsko gorivo. Ameriške protiiranske sankcije so Peking prisilile, da je zmanjšal uvoz, vsekakor pa je trenutna kriza povzročila naraščanje cene surove nafte. Dvojna škoda.

Drugi razlog je, da Iran predstavlja odločilno vozlišče za mega projekt Nove svilne poti, ki je temelj strategije predsednika Xi Jinpinga za zmanjšanje gospodarske in geopolitične prevlade ZDA. Še lani V septembru 2019 je iranski zunanji minister Mohammad Javad Zafari v Pekingu podpisal sporazum, ki vključuje kitajske naložbe v višini 400 milijard dolarjev v iransko prometno omrežje.

Rusija, Kitajska in Iran so po drugi strani tri države, ki so danes, čeprav na različne načine, najbolj prizadete zaradi ameriških gospodarskih sankcij. Da bodo poskušali narediti kartelni dogovor o sodelovanju za obrambo, je bil več kot predvidljiv, celo očiten.

Zaradi vseh teh razlogov se zato zdi utemeljeno prepričanje, da je bil ta napad namesto proti Iranu usmerjen proti Kitajski in Rusiji. Da ima globlje in širše cilje. Prvo predvsem: zagotavljanje ohranjanja statusa Združenih držav Amerike kot edine svetovne velesile na dolgi rok  in zaviranje ali ustavitev tistega, kar mnogi, misleč predvsem na Kitajsko, vidijo kot napredujočo nevarnost prenosa veljave in moči na druge države.

---------------------------------------------------------

V tem trenutku pa mediji in politika že obdelujejo novo zgodbo: Ukrajinski letalo na poti iz Teherana v Kijev so setrelile iranske rakete! Poroča Washington Post...

Objavljen posnetek, ki naj bi prikazoval sestrelitev ukrajinskega letala  RTV SLO

Ni potrjen razlog strmoglavljenja

Portal ameriškega časnika New York Times je objavil posnetek sredinega strmoglavljenja ukrajinskega potniškega letala v Iranu. Iran zanika, da je njihova raketa sestrelila letalo, kar mu očitajo zahodne države, Ukrajina pa sporoča, da to ni potrjeno.

Se še spomnite malezijskega letala nad ukrajino, ki so ga "sestrelili" Rusi?

Minister dr. Cerar: "Slovenija ostaja zavezana Globalni koaliciji proti Daesh"

Slovenski vojaki prispeli v Slovenijo

Pripadniki novega kontingenta že pripravljeni

V skladu z načrtom bo nov kontingent v Irak napoten 1. februarja, v primeru da se začne usposabljanje kakšen dan prej, pa bodo temu prilagodili svoje načrte in napotitev morda izvedli tudi prej. Po nekaterih informacijah naj bi se začelo januarja, vendar točnega datuma ne vedo, je še dejal. Pripadniki novega kontingenta so sicer že pripravljeni na napotitev.