Dragi prijatelji, že nekaj časa je dovoljeno vse tistim, ki imajo moč in oblast. Danes, ko negativna kadrovska selekcija v oblastno-političnem okolju dosega svoje vrhunce, tudi v pravosodju ne skrivajo, da v delu njihovega delovanja ne gre za pravo in pravičnost.
V primerih, kjer je potrebno izločiti iz družbenega in političnega življenja vse tiste, ki predstavljajo domnevno ali realno motnjo pri ponovni, kar se da polni uveljavitvi zgolj navidezne demokracije, del pravosodnega sistema tvorno in angažirano sodeluje. Pri tem ima sodstvo tudi javno podporo, ne samo v pred dobrim desetletjem ustanovljeni državni instituciji za splošno ovajanje, ki soustvarja razmere za popolni kaos, ampak ima poleg podpore v osrednjih medijih tudi podporo v tem, da se relativizira prejšnji nedemokratični politični sistem. Eden od takih izrazitih pokazateljev je na primer to, da danes sodi ljudem sodnik, ki je bil v prejšnjem režimu aktivni uslužbenec zločinske politične organizacije, drug tak pokazatelj je na primer to, da bivši krvnik, dolgoletni uslužbenec zločinske politične organizacije, objavi spomine, v katerih podtika, relativizira in piše laži o naravi prejšnjega režima, tretji tak pokazatelj je, ko nekdanji predsednik nedemokratične politične organizacije daje javno odvezo sodstvu za njegovo nenehno krivično početje, češ da se sodniki lahko zmotijo. Temu obnavljanju nekdanje ali njej podobne politične morbidnosti pri nas pride v tem trenutku prav tudi negotov politični in vojni položaj v vzhodni Evropi.
Položaj postaja vsak dan bolj zaskrbljujoč. Pred časom se je temu norčevanju iz demokracije priključil celo novi predsednik vlade, ki je opozicijske poslance, ki so javno v državnem zboru izrazili svoje ogorčenje nad krivično sodbo, izrečeno Janezu Janši, označil za klovne. Njegova domnevno visoka etična merila, ki se iz dneva v dan vse bolj sesipajo v prah, so dejansko vezana zgolj na politični oportunizem. Nenavadno se zdi, da se je novi mandatar pred volitvami zagrnil v molk glede na nasprotujoča si pravna mnenja v zvezi s sodbo v zadevi Patria. Ob tem, ko je stranko SDS obtoževal rušenja pravne države, njene politične predstavnike pa za klovne, se ni niti toliko potrudil, da bi priznal, da je sodba povzročila evidenten razkol v pravni stroki in da jo spodbijajo številni najuglednejši pravni strokovnjaki. Če je novi predsednik vlade resnično pravni strokovnjak, bi morala takšna v javnosti izrazito sporno odmevajoča sodba, spodbuditi najmanj njegovo strokovno radovednost, željo po argumentiranem tehtanju problema, analiziranju najbolj spornih in odmevnih dejstev v obsodbi. Pa se to ni zgodilo. Zanimivo je, da on ve, kaj je narobe s poslanci, ki izražajo svoje negativno mnenje o sodbi, ne pozna pa sodbe. Novi predsednik vlade je očitno odtujen od etičnega bistva vsake stroke – to je od radovednosti in tehtanja v javnosti odmevnih dejstev in argumentov. Najlažje in najbolj udobno je ponikniti, tiščati glavo v pesek in se sklicevati na neodvisnost sodstva. Etično primerno in pošteno bi bilo, da bi proučil zadevo Patria vsaj v tolikšni meri, kot jo glede na javno dostopnost gradiva lahko prouči vsak pravno izobražen človek in o njej povedal svoje mnenje. Ne pa da govori o ljudeh, ki mnenje o tej pravosodni sramoti imajo. Vse, kar je dejansko zmogel, je strnil v izjavi, da je Janez Janša sam kriv za dolgotrajen proces, ker naj bi se izogibal prihodom na sodišče. Seveda to sploh ne drži. Nekdanji kandidat na volitvah, danes pa predsednik vlade, je probleme preusmeril drugam, da je lahko zadostil svojemu egoizmu in povzpetništvu, poteptal pa etičnost, strokovno radovednost in zavezanost resnicoljubnosti. Človek , ki se tako rad sklicuje na politično kulturo in etiko, je nagnjen k bežanju od pravih problemov. Politična kultura in etika se ne kažeta v prijaznem govorjenju, v neiskreni prijaznosti, v lažeh in demagogiji, ampak se kažeta v resničnem soočanju s pravimi problemi in aktivnem opredeljevanju do problemov.
In sodba, izrečena Janezu Janši, je danes postala problem, ob katerem se ponovno potrjuje nizka raven slovenskega pravosodja. Kadar v pravni stroki na najvišjih ravneh obstaja tako močan dvom v pravilnost obsodbe Janeza Janše, je nedopustno, da je Janez Janša zaprt in da v zaporu čaka na končno odločitev sodnih instanc. Kadar obstaja v pravni stroki tako močan dvom v pravilnost sodbe, je nedopustno, da velja človek za pravnomočno obsojenega in da se ga izloča iz javnega življenja, ali se mu poskuša odvzeti celo poslanski mandat. V tako velikem pravnem dvomu bi morala biti sodba razveljavljena. Seveda pa ne le zaradi dvoma pravnikov, sodba bi morala biti nemudoma razveljavljena zaradi odsotnosti vsakršnih dokazov. Če namreč dokazi niso trdni, ali če dokazov sploh ni, se s takimi sodbami dejansko ruši celotno državno ureditev. Zato protestiramo proti takemu sodstvu in zahtevamo, da se Janeza Janšo izpusti na prostost, krivično sodbo pa razveljavi. Svoboda Sloveniji – svoboda Janezu Janši!
Sep 09, 2014