Drage prijateljice, dragi prijatelji, spoštovani vsi, ki se dan za dnem zbirate pred tem sodiščem! Ko bodo politični analitiki ali zgodovinarji čez nekaj let ocenjevali in vrednotili to intenzivno obdobje, ki ga tačas živimo, se v svojih analizah ne bodo mogli izogniti mnogim neizpodbitnim dejstvom. Tudi temu, da imamo v Sloveniji kot edini državi Evropske unije sredi leta 2014 političnega zapornika. Pošten pogled z neke časovne distance bo seveda pokazal vzroke, ki so pripeljali do tega dejstva.
Kontinuiteta, ki ima globoke korenine v prejšnji državi, takratni vodilni politični stranki in seveda tudi njihovi tajni službi, nas je v prejšnji državi strašila pred zunanjim sovražnikom in tako ohranjala svoj položaj in reproducirala strahovlado. Vse tiste, ki so drugače mislili ali bi utegnili biti nevarni režimu, pa so poimenovali notranji sovražnik.
In ti vzorci se kažejo tudi še danes. Za del slovenske politične elite, ki izhaja iz miselnih okvirov prejšnjega režima, so Evropa in Evropska unija, Nato in vse demokratične norme, zunanji sovražnik. Njihov skupni notranji sovražnik pa je Janez Janša. Ob vsem tem se zdi, kot da smo napredovali le v tem, da notranje sovražnike ne mečejo več v fojbe ali jih strpajo na Goli otok, temveč jih za bledo fasado slovenskega prava obsodijo na zaporno kazen.
Janez Janša, človek, ki je med najbolj zaslužnimi, da se je Slovenija osamosvojila od nekdanje Jugoslavije, da je trdno stopila na pot samostojnosti in postala članica Evropske unije, Nata in vseh mednarodnih organizacij, je od vsega začetka trn v peti tranzicijske levice. V vseh teh letih poskušajo na najrazličnejše načine onesposobiti in iz političnega življenja izločiti ta steber samostojnosti in demokratičnega razvoja Slovenije. Janeza Janšo hočejo izločiti oziroma izobčiti iz političnega življenja na kar najbolj grobi način: s podtaknjenimi insinuacijami, ki jim slovensko sodstvo skozi krivičen sodni proces poskuša dati legitimnost.
Žal Slovenija ne premore demokratične politične kulture kakor tudi ne premore pravne države in poštenega sodstva. Ne premore normalne zahodne demokratične politične kulture, saj tranzicijska kontinuiteta in vse politične stranke, ki so nastale in nastajajo iz tega gnezda, imajo stranko SDS in njenega predsednika za sovražnika, ne za političnega tekmeca. Sovražnika pa je treba onesposobiti, uničiti, likvidirati, za razliko od tekmeca, s katerim tekmujemo. Janeza Janšo so zato kot sovražnika na politično motiviranem in montiranem procesu spravili za rešetke, da so se ob volitvah znebili političnega tekmeca. Odstranili so ga na najbolj brutalen način, da kot predsednik stranke ni mogel sodelovati v politični tekmi, ki se ji reče državnozborske volitve. In s sodno intrigo in farso ga bodo očitno onemogočili, da bi vodil tudi tekmo na lokalnih volitvah. Volitve so kot olimpijske igre ali svetovno prvenstvo, ki običajno na štiri leta ponudijo eno priložnosti in če to zamudimo, je potrebno spet nekaj let čakati na novo priložnost.
Drage prijateljice, dragi prijatelji, spoštovani vsi, ki se pokončno borite za pravno državo!
Tudi nas, evropske poslance, naši poslanski kolegi in drugi ljudje po Evropi sprašujejo, kaj se dogaja v Sloveniji. Sprašujejo, kako je mogoče, da v državi, ki je leta 2008 uspešno predsedovala Evropski uniji, zaprejo ravno njenega takratnega prvega moža Evrope. In to brez dokazov, le na osnovi indicev in s sodbo zaradi katere zardevajo tudi tisti pravni strokovnjaki, ki niso ravno naklonjeni Janezu Janši.
V Bruslju in Strasbourgu nas kolegi in prijatelji sprašujejo, ali se iz političnih prevar tranzicijske levice Slovenci res nismo nič naučili. Pred očmi evropske in svetovne javnosti si slovenska vladajoča politika brez sramu privošči predlog evropske komisarke s protievropsko držo.
V vodilnih evropskih institucijah potrebujemo sposobne in kredibilne ljudi, ki bodo okrepili zaupanje ljudi v evropski projekt in pomagali pri nadaljnjem razvoju EU. Pri predlogu Alenke Bratušek pa gre za precej postopkovnih nepravilnosti. Te imajo po slovenski zakonodaji očitne znake nezakonitosti in koruptivnih ravnanj, zato postopek imenovanja komisarskih kandidatov proučuje tudi KPK. 5. Septembra je vlada AB v odhajanju sprejela seznam evropskih komisarjev, za katerega je 5 članov vlade glasovalo ZA, 6 članov vlade PROTI, 2 sta bila vzdržana. Kljub temu je bil sklep sprejet, kar pa je v nasprotju z Zakonom o vladi RS.
Primer predlagane komisarke je šokanten, tudi zato ker njena stranka v Sloveniji zagovarja protievropsko politiko. Naj spomim, da je Alenka Bratušek lansko pomlad v Stožicah veselo ploskala skupini, ki je prepevala " Evropa je banda lopovska " - kako ironično ob dejstvu, da se je samopredlagala za Evropsko komisarko in da celo resno računa na to funkcijo. Na vse to smo opozorili evropske kolege in predsednika Evropske Komisije g. Juncerja, ki pa je pri izboru komisarjev omejen na kandidate, ki jih posreduje država članica, torej v našem primeru vlada RS. Zato smo tudi na predsednika vlade dr. Mira Cerarja naslovili pismo in od njega zahtevali naj predlaga nove kandidate za komisarje. Tega do danes še ni storil.
V kolikor bo Alenka Bratušek ostala na seznamu kandidatk in kandidatov za komisarje ki jih bomo potrjevali na plenarnem zasedanju v oktobru, bom glasovala PROTI imenovanju komisarjev.
Drage prijateljice, dragi prijatelji, spoštovani vsi Slovenci in državljani Slovenije, ki na dostojanstven način zahtevate pravico in pravičnost!
Preudarnost, poštenje, pogum in pravičnost so štiri temeljne vrline. Pravičnost je najpomembnejša vrlina in je dobra sama po sebi. In mi se tu borimo za pravičnost! Borimo se za nekaj, kar je dobro samo po sebi. In tega nam ne bo nihče vzel.
In kot je že rekel Nelson Mandela: "Zgodovine ne delajo strelne krogle in generali, ampak množice."
Na tem mestu in tudi pred ostalimi sodišči po Sloveniji bomo vztrajali in bomo protestirali ter se z vsemi demokratičnimi sredstvi borili, da pravica, ki nikoli ne miruje, končno zmaga.
Sep 14, 2014