Spoštovani vsi prisotni! Pred štirimi dnevi smo praznovali dan slovenskega pravosodja, ki ga je uvedel takratni minister dr. Lovro Šturm v spomin na danes že 96. obletnico prve sodbe v slovenskem jeziku. V Državnem zboru sem takrat dejal: »Ob dnevu pravosodja čestitam vsem sodnikom, ki svoje delo opravljalo korektno, vestno in pošteno in pri svojem delu ne kršijo človekovih pravic in svoboščin«. Tistim sodnikom, ki pa svojega dela ne opravljajo tako in pri tem kršijo človekove pravice in svoboščine pa sporočam: »Čim prej si najdite drugo službo saj ste za pravosodje, državo in ljudi škodljivi«. Tukaj se ne zbiramo samo zaradi Janeza Janše. Vem, da bo on svojo pravico dosegel, če ne v Sloveniji pa v Evropi. Tukaj se zbiramo tudi zaradi tisočev naših državljanov, ki so jim bile v sodnih postopkih kršene človekove pravice in svoboščine.
Leta 1994 so takratni poslanci v Zakon o sodniški službi v 8. člen med drugim zapisali takole: »Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo”.
Če so v Vzhodnem Berlinu takrat odslovili kar 85 % takratnih sodnikov, pa je v Sloveniji situacija popolnoma drugačna. Sodniški funkciji se je odpovedalo le nekaj sodnikov, sodni sistem pa tega zakonskega določila v večini sploh ni spoštoval. Večina sodnikov je bila imenovana v trajni mandat, brez da bi kdorkoli preverjal zakonske pogoje.
Tisti, ki trdijo, da to ni res, naj odgovorijo na vprašanje zakaj je sodnik – vrhovni sodnik in predsednik Vrhovnega sodišča postal Branko Masleša, za katerega je dokazano, da je sodeloval v verifikacijah ubojev na meji z Italijo. Naj pojasnijo kako je ustavni sodnik, kasneje pa Generalni državni tožilec lahko postal Zvonko Fišer, ki je obsodil duhovnika le zato, ker je postavil križ na kraju okrutnih pobojev ljudi. Naj pojasnijo, kako je sodnica ostala in postala vrhovna sodnica Vesna Žalik, ki je obsodila človeka, ki je zgolj z besedami kritiziral Tita.
Ljudski pregovor pravi, da ni tat le tisti, ki polni vrečo z denarjem ampak tudi tisti, ki jo drži. Mislim seveda na večino naših novinarjev, ki v naših glavah ustvarjajo virtualno in ne dejansko resničnost. Pred dnevi so se v Državnem zboru in hotelu Slon zbrali nekdanji politični zaporniki. Med njimi Adem Demači, ki je v zaporu preživel več kot Nelson Mandela, dolgih 29 let. Med njimi je bil tudi Nikola Štedul, v katerega so leta 1988 agenti UDBE izstrelili šest nabojev a je preživel, pa naš David Tasič, Andrej Aplenc in mnogi drugi. Seveda so podprli tudi Janeza Janšo. Tisti, ki berejo Delo, Dnevnik, Mladino ali gledajo POP TV, morda PLANET TV tega sploh ne vedo. To se pač ni zgodilo. Nehajte nam ustvarjati in prodajati vašo izkrivljeno resnico. Mi pravo poznamo.
Pred dnevi so me predstavniki pravosodja prepričevali, kako dobro delajo in kako neodvisni pri sojenju so. Menda je v pravosodju zaposlenih že pol sodnikov, ki so Pravno fakulteto končali po letu 1990.
Morda jih je res polovica, toda kdo in kako jih je učil. Med drugim jih je učil Ljubo Bavcon, soavtor zloglasnega jugoslovanskega verbalnega delikta. Med drugim je učil takole: »Kazensko pravo je najprej sredstvo za obvarovanje obstoječe družbene ureditve ... V tem smislu je kazensko pravo sredstvo za 'zatiranje in za sistematičen boj proti določenemu delu prebivalstva' (Lenin I. str. 256–257), torej za boj proti razredu, ki se zaradi svojih drugačnih pogledov upira celovitosti obstoječe družbene ureditve ali njenim sestavnim delom«. Preprosto povedano, lahko to zapišemo takole: Kazensko pravo je sredstvo za obvarovanje komunizma…kazensko pravo je sredstvo za boj proti tistim, ki se upirajo komunizmu, kazensko pravo mora biti v skladu z bistvenimi značilnostmi komunizma.
V svojem učbeniku iz leta 1987 z naslovom Kazensko pravo splošni del, pa je na strani 29 zapisal takole: “V naših družbenih razmerah mora biti kazensko pravo v skladu z bistvenimi značilnostmi družbene in državne ureditve, se pravi demokratičnega socializma”. Zapišimo še to v bolj preprostem jeziku. Dr. Ljubo Bavcon je torej zapisal, da mora biti kazensko pravo usklajeno z enopartijskim in nedemokratičnim komunističnim sistemom.
In Ljubo Bavcon je na Pravni fakulteti učil še mnoga leta po letu 1991. Tudi na novinarski FDV ni nič drugače. Lukšič še vedno pošilja študente k maši, pa ne zaradi maše ampak zaradi tega, da mu v seminarskih nalogah poročajo o tem kaj je rekel kateri župnik v pridigi.
Seveda pa ne morem mimo nekaterih drugih imen vezanih na sodne odločitve.
-
Brane Gorše na zaporno kazen obsojeni stečajni upravitelj – je bil na višjem sodišču oproščen – sodniki so zapisali, da sodba temelji na premalo dokazih in preveč indicih.
-
Sedem obsojenih protestnikov v Mariboru, ki so v policiste metali kamenje je bilo na višjem sodišču oproščenih. Eden izmed njih se je na sojenju zlomil in priznal, da je v policista vrgel steklenico. Sodnica pa je dejala: »Tega ne bomo šteli kot dokaz« in ga oprostila.
-
Bine Kordež, izpuščen iz zapora, sledila bo oprostilna sodba ali razveljavitev sodbe prve stopnje in ponovno sojenje. Glede na čas od suma storitve kaznivega dejanja, bo zadeva verjetno zastarala.
-
Branko Maček je v prometni nesreči ubil tri mladostnike. Najprej je bil obsojen, sodba je bila nato razveljavljena, sedaj je bil spet obsojen na nižjo zaporno kazen.
-
Obtoženi v zadevi Balkanski bojevnik so bili oproščeni, ker naši dokazi in srbski dokazi v Sloveniji ne veljajo, veljajo pa drugod po Evropi.
-
Branko Lužar, zadeva Orion v kateri je bilo ogoljufanih na stotine ljudi, je bil oproščen vsakršne krivde.
Gospodje sodniki. Kdo naj vam še verjame?
Se še spomnite znamenite zaveze državljanom, ki sta jo junija lani podpisala pravosodni minister dr. Senko Pličanič in predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša? To je bila torej zaveza državljanom, tudi vam, ki ste danes tukaj. Po tej zavezi je država pravosodju lani zagotovila 1,5 milijona evrov dodatnih sredstev, letos pa še dodatnih 2,34 milijona evrov. Sodnikom je bilo dovoljeno dodatno zaposliti še 166 oseb – pravosodnega osebja, zmanjšati pa bi morali število sodnikov za 56 sodnikov. In kakšen je bil rezultat zaveze vam državljanom 01. 04. 2014. Sodstvo je dobilo ves dodatno obljubljen denar, zaposlili so 166 oseb – sodnega osebja, števila sodnikov pa niso znižali za 56 ampak samo za 21. Prevedimo to v razumljiv jezik. Takole lahko rečemo Pličanič je odšel, Masleša pa vas je ogoljufal.
Vsak državljan ima pravico, da mu je sojeno nepristransko in da mu sodijo neodvisni sodniki. Glede na raziskavo svetovnega gospodarskega foruma bi bilo bolje da vam sodijo v Katarju, Singapurju, Čil, Omanu, Ruandi, Savdski Arabiji, Kuvajtu, Namibiji, Gani, Indiji, Keniji, Kitajski, Indoneziji, Pakistanu, Šri Lanki, Južni Koreji, Romuniji, vietnamu, kot pa v Sloveniji. Stopnja neodvisnosti sodstva je tam namreč večja kot v Sloveniji.
Tudi zato vas pozivam da vztrajamo!
Nov 11, 2014