Le tisti človek in narod, ki razčisti s svojo preteklostjo, z napakami, pozitivnimi in negativnimi čustvi, lahko pogumno in neobremenjeno zre v prihodnost. In to so naredile države in narodi, ki so se pri prehodu v nov družbeni red soočali z enakimi ali še hujšimi dejstvi kot mi.
Dragi zbrani, dragi tisti, ki bi želeli biti z nami in vam obveznosti tega ne dopuščajo, predvsem pa tisti, ki doma razmišljate kaj je prav in kaj narobe v tej naši Sloveniji.
Verjela sem, da ne bo potrebno več razmišljati o tem kako priti do demokratične razvite družbe. Po osamosvojitvi sem bila ob zaključku študija. Kljub težkim časom in izredno veliki nezaposlenosti, sem imela velike cilje. Ob srečanju s prijatelji iz tujine sem bila ponosna. Vsi so in smo verjeli, da imamo veliko razvojnih priložnosti postati razvita demokratična družba. Z ljudmi iz drugih EU držav delovno sodelujem že več kot 10 let. V primerjavi s tistimi, ki so v EU vstopile skupaj z nami leta 2004, smo bili glede gospodarskih kazalcev vedno v ospredju. Zadnjih nekaj let pa vidimo, da so nas skoraj vsi prehiteli. Sprašujemo se zakaj. Ker smo teritorialno in gospodarsko gledano enaki, je potrebno pogledati predvsem naš in njihov razvoj družbe. Kaj so naredili drugače, oziroma kje se je zataknilo pri nas?
Priznati moramo, če želimo ali ne, da nismo razčistili s preteklostjo, predvsem tisto pred letom 1991. Veliko ljudi reče, da je preteklost in zgodovina za nami in naj ne zapravljamo časa z njo. Ampak le tisti človek in narod, ki razčisti s svojo preteklostjo, z napakami, pozitivnimi in negativnimi čustvi, lahko pogumno in neobremenjeno zre v prihodnost. In to so naredile države in narodi, ki so se pri prehodu v nov družbeni red soočali z enakimi ali še hujšimi dejstvi kot mi. In to se jim danes pozna tako v gospodarski rasti kot družbeni razvitosti.
Katera nevidna sila vodi naš razvoj? Isti pravniki že 20 let pišejo zakone, ki so namenjeni sami sebi, imajo velike luknje, ki jih nato rešujejo za velik denar lahko le ti isti pravniki. Postali smo ujetniki številnih zakonov in papirjev! Zakaj ne posnemamo sosednje Avstrije in Nemčije, kamor odhaja vse več naših ljudi, predvsem mladih, da si poiščejo delo in boljše življenje. Namen zakonodaje v teh državah je, da služi ljudem, da se prilagaja potrebam in željam, da je živa, da se lahko spreminja in da ni za vsak njen stavek možnih več interpretacij. Takšnih kot pač komu ustrezajo. Različne interpretacije vodijo v še večje težave. Zakaj vsak Slovenec pozna vsaj en ali dva primera, ki bi jih moralo sodišče rešiti drugače– po tako imenovani zdravi človeški logiki, kjer je vse jasno in logično – pa je rešeno na drug način – razlog: nepravilni, na nepravi način pridobljeni dokazi, preteklo je preveč časa, zastarelo in podobno. Na drugi strani pa imamo primer, kjer lahko človeka obsodijo na podlagi indica. Morda zato, ker razmišlja drugače, ker želi drugačno Slovenijo? Tega v razvitih, demokratičnih in pravno urejenih družbah ni. In ne samo v Avstriji in Nemčiji. O tej sodbi me sprašujejo tako kolegi iz Skandinavije kot kolegi iz Češče, Slovaške, Poljske. Ne samo sodba, tudi vsa kasnejša dejanja zadevo samo zapletajo in sejejo še več dvoma: odločanje ustavnega sodišča, odvzem mandata. Z vsakim dnem in novim nepremišljenim dejanjem kopljemo še bolj globoke jame naše družbe. Žal v te jame padamo vsi, tudi tisti nedolžni, nič krivi, vsi Slovenci, in kar je še huje tudi mladi in prihodnje generacije. Te jame so tudi vzrok za predolgo gospodarsko krizo pri nas.
Takšna slika naše države se širi po Evropi in svetu. Ko analiziramo tuja vlaganja v Sloveniji, smo na repu. Zakaj? Zato, ker se vlagatelji bojijo sistema, ki nima jasno postavljenih meja. Tudi zato, ker država zapravlja veliko dragocenega časa in energije za to, da ohranja takšno stanje, tisti, ki pa imajo od takšnega neurejenega stanja največje koristi, pa veselo delujejo naprej. Postali smo država, kjer korupcija in druge anomalije hromijo še tisti del gospodarstva, ki bi lahko deloval. Hromijo tudi zdravstvo in socialno varstvo, ki pa je osnova za kvalitetno življenje ljudi.
Včasih so tujci Slovenijo prepoznali po Bledu, Portorožu in Rogaški Slatini. Danes jo povezujejo s korupcijo in nerazumnimi delovanji sodišč.
Želim si, zase, za moje otroke, za starše, za sodelavce, za vse Slovence, da bi se lahko pogovarjali o tem kako bomo ustanovili podjetje in se širili, delali, si ustvarjali, ne pa da se pogovarjamo ali naj gremo na delo v Avstrijo ali Nemčijo, naj pošljemo otroke na študij v tujino. Kajti vemo, kaj sledi, ko se odselijo mladi ljudje!
Radi imamo Slovenijo in tu želimo ostati mi in še generacije za nami. Vendar v domovini, kjer bodo zakoni, sodišča, ministrstva delovala po meri in željah ljudi, kjer se bo z enakimi merili merilo in nagrajevalo ali kaznovalo dobro in slabo. Z odprtjem družbe ljudem bomo postali najprej Slovenci zadovoljni v Sloveniji in nato bodo prišli tudi uspešni tuji vlagatelji, ki bodo imeli resne namene. Verjamem v ljudi! Zato bom zaključila z besedami iz dela Otona Župančiča Duma:
Videl sem čela: kot da jim pod kožo lazijo želve,
ali ta misel jih je razrila tako;
videl sem lica: v njih brazde za seme bodočnosti;
roke so stroju stregle ves dan,
ali zvečer je zablisnilo čelo to sajavo,
in oko je krožilo po svetlih pokrajinah,
sanjalo smele sanje bodočnosti,
spremljalo silne kretnje govornika
in verovalo za rod, ki še rojen ni..
V Ljubljani, 16. novembra 2014
Nov 16, 2014