Spoštovana vztrajnice in vztrajniki! Kadarkoli spregovorim to besedo si predstavljam vrtečo zadevo, ki je zlepa ni mogoče ustaviti. Vrti se in vrti, z veliko hitrostjo, dan za dnem, brez konca. Vedno bolj spoštujem ta vztrajnik, ki me navdaja globokim spoštovanjem.
Te dni je naneslo, da sem se srečal z veleposlanikom neke države, ki nima stalnega sedeža v Sloveniji, je pa zadolžen za spremljanje dogajanja pri nas. Poznava se že kar nekaj časa in najini pogovori so bili vedno zanimivi, vznemirljivi in polni iskrivih misli. Pokazalo se je, da je tudi tokrat kar dobro informiran o dogajanju pri nas in mu spočetka nisem imel povedati, kaj kar bi ne poznal. Naenkrat pa me je presenetil, da o nas vztrajnikih ni vedel prav ničesar. Začudil sem se in začel sem mu pripovedovati kaj počnemo, zakaj se dobivamo in to vsak dan, kaj je v naših srcih. Debelo me je gleda in vprašal, pa se res dobite in demonstrirate prav sak dan? Da, sem rekel in ne nameravamo se vdati ali prenehati z našim početjem. Hm, to gre pa zares, še nisem slišal kaj podobnega. Koliko časa pa že to traja? Da, vse to je veliko bolj zares, kot si nekateri predstavljajo ali pa hočejo priznati. Pa o tem ne pišejo časopisi je rekel? Da, bvendar zelo malo ali najmanj kar je le mogoče, sem dodal.
Hm, moji sodelavci, ki so zadolženi, da mi pomagajo in spremljajo dogajanje v Sloveniji, mi o tem niso poročali. Takrat sem se zavedel, da ima sodelavce, ki so skrbno „filtrirani“ in zavedel sem se razsežnosti težave. V tem trenutku mi je postalo jasno, da je bolj ali manj tako z vsemi tujimi diplomatskimi predstavniki zadolženimi za Slovenijo.
Danes je že 169. dan odkar je Janez Janša - žrtev politično montiranega procesa, po krivici zaprt. Kmalu bo pol leta in še vedno se nam dogaja scena neverjetne medijske blokade. Jasno je, da velja zato še toliko bolj vztrajati in nemim, da moramo začeti s tedenskim biltenom o našem delu v angleškem jeziku. Spomnite se na 571 novinarjev, prvo kar so naredili so svoje stališče poslali na vse mogoče naslove po svetu. Tudi vsak od nas bi lahko naš tedenski bilten v angleščini posredoval svojim prijateljem in znancem po svetu in prepričan sem, da bi se zadeve začele hitreje premikati.
Te dni sem zasledil pisanje, menda drugo podpisanega novinarja Mekine na prosuli deklaraciji 571, o nas. Na trenutke sem dobil občutek, da bi rad nekaj rekel pa se je telovadil v svojem pisanju, podobno kot da bi bil v skoku, ki mu pravijo „salto mortale“, ali nekako v tem smislu saj bi pa nebi obenem.
No, danes je poseben dan, Miklavžev večer. Sveti Nikolaj, tudi sveti Nikolaj iz Mire ali sveti Miklavž, je krščanski svetnik, ki je umrl na jutrišnji dan 6. decembra v Miri v današnji Turčiji. Posebej je bil znan po svoji darežljivosti. V slovenščini ga imenujemo Nikolaj zlasti, kadar govorimo o njem kot o zgodovinski osebnosti, ime Miklavž pa uporabljamo, kadar govorimo o njem kot o dobrem možu, ki otrokom prinaša darila. V Sloveniji je drugi svetnik po številu cerkva, ki so mu posvečene (takoj za Devico Marijo). Poleg tega so v Sloveniji tri stolnice, od šestih posvečene prav njemu. Tudi stolnica v Ljubljani, saj je bila Ljubljanica včasih pomembna plovna reka in Miklavž je zaščitnik mornarjev. Jaz bi dodal v najširšem pomenu te besede.
Miklavž obdaruje (pridne) otroke. ki ga pričakujejo otroci, ko na večer pred svojim godom hodi okrog in jim prinaša darove - pridne nagrajuje, poredne pa prepusti kaznim svojih spremljevalcev, parkeljnov. Podoba tega svetnika je v večini od nas močno živa že od otroških let, bolj kakor podoba malo katerega drugega svetnika. Darovi so le za pridne otroke! Tiste, ki so bili čez leto poredni. Poredne, pa prepusti kazni svojih spremljevalcev parkeljnov (največkrat jih namesto darila na okenski polici pričaka leskova šiba). Ta šiba bo to noč gotovo pričakala tudi marsikoga, ki je vpleten v krivično sojenje JANEZU JANŠI, našla se bo tudi za kakšnega brezvestnega sodnika, morda tudi za g. Maslešo, in še koga.
Ker pa svetega Miklavža spremljajo tudi angeli vam želim prijeten, topel in poduhovljen večer, v spominih na nedolžno otroštvo in lepe dogodke, ki tudi pridejo, če dovolj trdno verjamemo v pravično prihodnost.
Dec 06, 2014