Drage vztrajnice in vztrajniki, Slovenke in Slovenci! Moj kompliment, ker vztrajate, saj zgodba o Patriji še ni zaključena – saj Janez Janša zahteva vsebinski razplet afere Patria - , pa tudi Vaše zahteve po reformi sodstva še niso uresničene. Naj vsem svojim dosedanjim nagovorom tukaj pred Vrhovnim sodiščem dodam še nekaj novih misli, ki bi jih strnil v tri slike:
Prvič: Ko smo pred dvema letoma na evropski ravni dobili mehanizem za ugotavljanje sistemskih tveganj na področju vladavine prava v državah članicah, sem dejal »to je to«. Uresničile so se prizadevanja našega predsednika, voditelja Evropske ljudske stranke, Josepha Daula. Daul je namreč prepričal Evropsko komisijo, da potrebujemo mehanizem, ki omogoča posredovanje tam, kjer je to potrebno. Pri tem je največkrat omenjal slabo stanje na področju pravosodja v Romuniji, Bolgariji in Sloveniji. Vsaj dvesto mojih mednarodnih aktivnosti v tem času je bilo usmerjenih v verodostojno razlago razmer v Sloveniji: od sestankov, mednarodnih konferenc, vprašanj EK, pisem najvišjim predstavnikom inštitucij v Evropski Uniji itd.
Ampak, zgodilo se je obratno. Že ob prvi uporabi tega mehanizma pred nekaj tedni je bila na tapeti desna, tj. poljska vlada. A Poljska sploh nima strukturnih težav v pravosodju. Lustracija je bila izvedena, dosjeji so dostopni. Moj govor prejšnji teden v evropskem parlamentu o tem, da bi pred Poljsko morali pregledati situacijo v Sloveniji, je naletel na velik odmev, a tudi na gnev na levici. Moja in naša prizadevanja potekajo še naprej, a bilo bi veliko lažje, če bi bili enotni vsaj v lastnih vrstah.
Drugič: V evropskem parlamentu v Strasburgu imamo obeležje v spomin na eksodus desettisoče Estoncev, Litvancev in Latvijcev, ki jih je sovjetska oblast 1941 deportirala v Sibirijo. Tortura nad junaškimi Balti se je nadaljevala še desetletja. A so vzdržali in danes so nam lahko za zgled klenosti in vztrajnosti. Ko sem ob tem obeležju razmišljal, kaj šele so doživeli naši ljudje med in takoj po zmagi komunistične revolucije – posledice: na stotine morišč, na stotisoče mrtvih - , sem se odločil storiti nekaj konkretnega; v prepričanju, da si tudi oni zaslužijo enako »evropsko« pozornost. Zato sem poslal najvišjim predstavnikom Evropskega parlamenta konkretni predlog - evropske ustanove naj s takšnim spominskim obeležjem izrazijo pietetni odnos tudi do žrtev povojnega komunističnega nasilja v Sloveniji. Vodstvo Evropske ljudske stranke je moj predlog podprlo, sedaj čakam še na odgovor predsednika Evropskega parlamenta. Take pobude potrebujejo tudi civilno-družbeno podporo: računam na evropsko Platformo spomina in vesti, na društvo Huda jama, Odbor 2014, na številne posameznike, tudi znotraj Evropskega parlamenta.
Tretjič: Šele begunsko-migrantska kriza je pripeljala Slovenijo in Evropo do roba prepada. Kdor ne uvidi, da gre pri tej zgodbi za voden sistem destablizacije Unije, je slep. Slovenijo v dani situaciji lahko rešita dve stvari: najprej poenotenje Evrope in nato učinkovit odziv na krizo Slovenije. Ta pa ne bo mogoč brez reforme obrambnih in varnostnih sil. Tehnična ovira ni nič brez človeškega dejavnika. Slovenija potrebuje prenovljene, manj zbirokratizirane obrambne strukture, ki bodo temeljile na tipu vojaka, ki bo domoljub, dobro izurjen in najboljše opremljen. In seveda voden od častnikov, ki jim obramba domovine pomeni odgovornost in najvišjo čast! Danes nimamo ne enega ne drugega. Nič v primerjavi s slovensko vojsko iz začetka devetdesetih. Danes je ljudi dobesedno strah in vse bolj razmišljajo, kako bi se sami zavarovali!
Če oblast – država, kot servis državljanov - ne opravlja svojega dela in ne ščiti njihovih interesov, izgubi legitimnost! In naša jo je! Preden dokončno zafura komaj rojeno slovensko državo - naj odstopi! Slovenci potrebujemo v teh težkih trenutkih nekoga, »ki« - rečeno s pesnikom – »ve in hodi pravo pot«!
Feb 13, 2016